02 829 5810        o-poljcane.mb@guest.arnes.si

Dogodki Erasmus+

Tukaj poglej naše aktivnosti na eTwinning Twin Space.

MLADI ŽELIJO PO ZELENIH POTEH V VARNO PRIHODNOST

Kako učenci štirih partnerskih Erasmus+ šol ustvarjajo trajnostnost?

Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan kot koordinatorska šola in Osnovna šola Anice Černejeve iz Makol že od leta 2019 sodelujeta v projektu Erasmus+ K2, ki omogoča sofinanciranje projektov za dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja, modernizacijo institucij in inovacijo družbe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med šolami, kjer se izvaja mobilnost za učence in zaposlene sodelujočih šol.

 

V projektu z naslovom Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega življenjskega sloga sodelujeta še dve šoli, Osnovna šola Stari Grad iz Užic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.

V temi, ki nas združuje, izhajamo iz prepričanja, da je prišel čas, ko se moramo vsi resno odločati za skrbno ravnanje s svojim okoljem in se (na)učiti trajnostno skrbeti zanj. Čas je, da preidemo od pogovorov k dejanjem, sicer bomo nekoč v prihodnosti izgubili najdragocenejše, in to je zdravo življenje v zdravem okolju.

 

Zaradi pandemije covida-19 je sodelovanje potekalo drugače, kot smo načrtovali. Toda kjer je volja, je tudi pot! Sodelovanje smo tako preusmerili na video srečanja preko aplikacije Google Meet in platforme Kahoot, na telefonske aplikacije, elektronska sporočila, na sodelovanje preko aplikacije eTwinning in na Instagram. Namesto izmenjave učencev in zaposlenih smo izvedli kombinirane dejavnosti, ki povezujejo delo na terenu z virtualnimi predstavitvami.

Sodelujoči v tem projektu smo postorili že marsikaj, nekatere dejavnosti  so v teku, nekaj aktivnosti pa nas še čaka. Čas za izvedbo projekta se je podaljšal do konca avgusta 2022.

Poljčanski učenci so v tem šolskem letu pripravili dve odmevni aktivnosti in vrstnikom posredovali spoznanja o planetu Zemlja in dokaze o onesnaženosti lokalnih voda preko video srečanj, posneli smo igrano-dokumentarni video z naravoslovnega področja.

Ker so se razmere glede koronavirusa spomladi umirile, smo na Rogli izvedli terensko delo, ki povezuje več naravoslovnih področij. Mentor, Goran Sabolič: ‘Učence peljemo v naravo in jih spodbujamo k opazovanju okolja. Pokažemo jim geografsko raznolikost Slovenije. Kljub majhnosti naše dežele lahko ob izkustvenem učenju spoznajo njeno raznolikost in bogastvo. Učenci so z merilno napravo, ki so jo izdelali sami, izmerili velikost našega planeta in tako pridobili občutek o njegovi razsežnosti. Mladi tako še bolj razumejo, da Zemlja ni neomejena in da je podvržena  vplivom globalnih sprememb, ki jih zaznavamo tudi v našem okolju.’

Kljub temu da se je kvaliteta vode v reki Dravinji nekoliko izboljšala, so učenci z mentoricama Tatjano Zgubič in Polono Kobale opravili merjenje onesnaženosti vode. Meritve so pokazale, da je še posebej onesnažen potok Brežnica, ki teče mimo šole. Učenci so predlagali nekatere postopke za izboljšanje stanje voda v našem okolju.

Ker želimo mlade spodbuditi k razmišljanju o tem, kako lahko sami pripomorejo k trajnostni skrbi za okolje, smo v šoli ali na daljavo pritegnili učence vseh starosti v več različnih dogodkov:

  • organizirali smo fotografski natečaj s tematiko o drevesih in pripravili razstavo nagrajenih fotografij, dejavnosti je vodil Nejc Zidarič,
  • pri likovni vzgoji so učenci pod mentorstvom Roka Dragića in učitelja ter učiteljic 1. in 2. triade slikali na temo drevesa in izdelovali izdelke iz naravnih materialov,
  • pripravili smo video posnetke s športno in naravoslovno tematiko, ki so objavljeni na portalu eTwinning in na šolski spletni strani, mentor video dejavnost na šoli je Miran Voglar,
  • mlade smo povabili k spoznavanju poklicev prihodnosti in tudi zelenih poklicev, s Fundacijo Prizma nas je povezala mentorica Nada Druškovič,
  • pripravili smo razstavo z opisom mogočnih, drugačnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlepših, najvišjih, najdebelejših dreves v domačem okolju, učence je pri tej dejavnosti usmerjala Tatjana Zgubič,
  • sodelovali smo v 4. literarnem natečaju Kovičeve poezije Z naravo živim,
  • ob Svetovnem dnevu Zemlje so potekale dejavnosti v vseh oddelkih, pripravili smo predstavitev v šolski avli, pisali o lepotah Slovenije v angleščini, obeležili smo tudi Svetovni dan čebel, mentorica dejavnosti je bila Tatjana Zgubič
  • povezali smo se z mednarodnim projektom Pogum, ki teče na šoli, koordinatorica dejavnosti je Vesna Vilčnik,
  • s pismi domovini v angleščini smo sodelovali pri odmevni razstavi na temo Ena in edina, moja domovina Slovenija ob njenem 30. rojstnem dnevu.

Makolski učenci so prav tako poskrbeli za zaščito posebnih, starih in lepih dreves na območju šole in v občini ter ustvarjali izdelke iz naravnih materialov.

Ena izmed skupnih nalog vseh štirih šol je zasaditev mini urbanega gozdička po Miyawakijevi metodi. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki bo trajnostno obogatil okolje naših šol. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, načrtujemo, da bomo zasadili nacionalni drevesi partnerskih držav, to sta breza in hrast, seveda tudi slovensko lipo. V tem šolskem letu smo ob poljčanski šoli posodobili šolsko igrišče, zato bomo gozdiček zasadili jeseni.

Kaj pa smo še postorili v začetnem obdobju tega mednarodnega projekta?

Na vseh štirih šolah smo projekt predstavili učencem, učiteljem, staršem ter lokalni skupnosti. Oblikovali smo skupno zastavo in ustvarili svojo himno.

Obe šoli sta  gostili koordinatorje projekta iz Litve in Srbije, izvedli smo mini projekt Penpals, kjer so si učenci iz vseh šol dopisovali v angleščini, izmenjali smo si božično-novoletna voščila, govorili o božičnih običajih vseh treh držav, se poučili o partnerskih državah in pripravili predstavitve držav v maternem in angleškem jeziku ter teme obravnavali pri angleščini, slovenščini in geografiji. Sodelujemo pri pripravi trajnostno naravnanega tradicionalnega slovenskega zajtrka. V času pred prazniki smo šole okrasili z eko okraski iz recikliranih materialov.

Pod mentorstvom Suzane Vošinek, ki je pripravila idejno zasnovo in načrt, smo si učenci in zaposleni zašili svojo pralno trajnostno vrečko iz tekstila za prenašanje malice ob dnevih dejavnosti.

Na obeh šolah smo obravnavali problematiko odpadne hrane in v okviru šolskega parlamenta razpravljali o trajnostnih in zelenih delovnih mestih.

Na Osnovni šoli Anice Černejeve je bila izvedena tradicionalna šolska trajnostno naravnana tržnica dobro ohranjenih knjig in igrač. Izdelali smo leseno božično drevo, pričeli z redno uporabo trajnostnih steklenic za vodo ter ekoloških vrečk za malico. Pri pouku slovenščine in angleščine smo pisali pesmi z okoljsko vsebino ter pesmi o drevesih, pri pouku tehnike in tehnologije pa so učenci izdelali in izrezljali spominsko tablo iz lesa z imenom projekta in državami partnericami. Zbiramo semena, recikliramo baterije, žarnice, plastične zamaške, elektroniko, v razredih ločujemo papir in organske odpadke ter zbiramo plastične zamaške. Ob Svetovnem dnevu Zemlje so makolski učenci skrbi za okolje tako posvetili še posebno pozornost.

Učitelji, ki so najbolj aktivno sodelovali s koordinatorico Natašo Kosajnč na makolski šoli so: Petra Bercko Beranič, Barbara Gmeiner Kline, Anita Koren, Klementina Mlaker, Diana Slaček, Andrej Šafhalter in Jasmina Železnik.

Najobsežnejša dejavnost je bila sodelovanje s šolo iz Litve v pripravi in moderiranju virtualnega kviza. Učenci so se pomerili v poznavanju partnerskih držav in trajnostnega razvoja. Sodelovalo je 50 učencev iz vsake šole, zmagovalci so prejeli priznanja in nagrade. Izvedli smo eko delavnice in pekli sladice po receptih iz partnerskih držav.

Na poljčanski šoli so se s temo kviza aktivno ukvarjali vsi učenci in vsi učitelji, priprave so potekale kot dejavnost v šoli in preko video srečanj.

Ves čas zbiramo, fotografiramo in dokumentiramo gradivo o opravljenih aktivnostih, pišemo članke za šolski časopis, spletno stran šole in lokalni časopis. Vsebine dodajamo tudi v aplikacijo eTwinning, ki povezuje evropske šole.

In kaj želimo doseči s projektom Radi imamo trajnostno naravnano družbo?

Skupaj z učenci in lokalnim okoljem želimo storiti čim več za ohranitev zdrave in zelene zapuščine naših prednikov.

Kaj pa smo spremenili v naših ravnanjih? Zaradi dosedanjega poteka projekta so opazne številne izboljšave v delovanju poljčanske in makolske šole:

  • ne uporabljamo več plastenk za enkratno uporabo,
  • za prenašanje malice imamo pralno bombažno vrečko,
  • v šolski kuhinji skrbno naročamo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja,
  • skrbimo za čim manj odpadne hrane,
  • dosledno ločujemo odpadke, skrbimo za čisto in urejeno okolico šole,
  • razumemo pomen in dragocenost dreves,
  • aktivno opozarjamo na skrbnejše ravnanje z vodami,
  • zavedamo se raznolikosti Slovenije in ob izkustvenem učenju opozarjamo na skrb zanjo,
  • z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst (podrast, grmičevje, drevesa) ustvarjamo biotsko raznovrstnost ob šolah.

Pri aktivnostih mednarodnega sodelovanja je pomemben preplet osebnostnega, profesionalnega in kariernega razvoja sodelujočih. Iščemo inovativne poti in jih razširjamo. Zelo dragoceno in pomembno je, da v takšnih projektih sodelujejo vsi zaposleni. Naš projekt ni le eden izmed minljivih projektov, pač pa vir avtentičnih izzivov in nalog, s katerimi se ukvarja ves svet. Je naložba v prihodnost.

Učenci vseh partnerskih šol so pripravljeni soustvarjati čisto konkretne rešitve za naš planet. Obe slovenski šoli svoja prizadevanja širita na partnerske šole, hkrati se sami učimo na dobrih izkušnjah sodelujočih.

Da nas družijo podobni izzivi pove že ime  Love Sustainable Society, Radi imam trajnostno naravnano družbo.  Prve črke imena projekta so začetnice treh sodelujočih držav: Litve, Slovenije in Srbije. Povezujejo nas skupne trajnostno naravnane aktivnosti, zastava, himna in ime projekta. Zamisel trajnostnega pogleda na življenje tako uspešno prenašamo na učence, torej na bodoče državljane in njihove sedanje in bodoče družine iz treh evropskih držav.

Preko izkustvenega učenja, delovanja in sodelovanja, tudi z učenci iz drugih držav, aktivno oblikujemo bodoče državljane z jasnimi zahtevami in predstavami, da je trajnost način življenja v prihodnosti. Je ravnotežje med okoljem, ljudmi in blaginjo, ki nam jo ponuja planet. Seveda le, če ne bomo porabili več in hitreje, kot nam lahko naravno okolje ponudi.

Koordinatorica projekta Erasmus+ Marina Koražija in Nataša Kosajnč, koordinatorica na makolski šoli

 

KEMIJSKA ANALIZA VODE V REKI DRAVINJI

IN VODE V POTOKU BREŽNICA

PDF poročilo si lahko ogledate tukaj.

Video v angleškem jeziku si lahko ogledate tukaj.

Predstavitev si lahko ogledate tukaj.

ZALA:

Pozdravljeni, smo Zala, Sara in Žiga, učenci osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane.

ŽIGA:

Predstavili vam bomo poskus kemijske analize vode. Najpogostejši onesnaževalci so nitratni (V) ioni, nitritni (III) ioni, fosfatni in amonijevi ioni.

ZALA:

Namen  poskusa je ugotoviti kakovost vode v reki Dravinji in vode v bližnjem potoku Brežnica ter rezultate primerjati s standardi dovoljenih prisotnosti posameznih onesnaževalcev.

Zala in Žiga

 

ŽIGA:

  • Če je amonij prisoten v vodi, lahko sklepamo, da je bila voda v stiku z razpadajočimi organskimi snovmi (kanalizacijske odplake, gnojnica …).
  • Prisotnost nitratov v vodi je običajno posledica pretiranega gnojenja (kmetijske dejavnosti) in razgradnje organizmov.

ZALA:

  • Nitriti so zelo škodljivi/strupeni za vsa živa bitja. Prisotnost nitritov v vodi je posledica onesnaženosti vode s fekalijami, najdemo jih tudi kot aditive v mesu, klobasah, hitri prehrani in umetno gnojeni zelenjavi.
  • Fosfati so prisotni v vodi, če se v bližini uporabljajo umetna gnojila in zaradi gospodinjskih odplak. Fosfatov v pralnih praških danes ne uporabljajo več.

ŽIGA:

Po navodilih sva vzorcem vode dodala posamezne reagente. Potekla je kemijska reakcija s snovjo, ki sva jo želela določiti.

ZALA:

Pri tem je prišlo do spremembe barve raztopine. Barvo raztopine sva primerjala z barvo na barvni lestvici in odčitala koncentracijo snovi, ki sva jo določala.

PRISOTNOST AMONIJEVIH IONOV

ŽIGA:

  1. Dodamo 5 ml vzorca v 2 kiveti in ju postavimo v primerjalnik, eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 10 kapljic reagenta NH4-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Kiveto B premešamo.
  4. V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta NH4-2.
  5. Zapremo kiveto B, mešamo, dokler se reagent v prašku popolnoma ne raztopi.
  6. Počakamo 5 minut.
  7. Odpremo kiveto B in dodamo 4 kapljice NH3-3.
  8. Zapremo kiveto B in vsebino dobro premešamo.
  9. Počakamo 7 minut.
  10. Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
Dodajanje reagenta NH4 – 1 v kiveto B.

PRISOTNOST NITRATNIH IONOV

ŽIGA:

  1. V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca vode in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 5 kapljic reagenta NO3-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Vsebino B premešamo.
  4. V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta NO3-2.
  5. Zapremo kiveto B in mešamo 1 minuto.
  6. Počakamo 5 minut.
  7. Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.

PRISOTNOST NITRITNIH IONOV

ZALA:

  1. V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 4 kapljice reagenta NO2-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Kiveto B potresemo.
  4. V kiveto B dodamo 1 žličko reagenta NO2-2.
  5. Zapremo kiveto B in premešamo, dokler se reagent popolnoma ne raztopi.
  6. Počakamo 10 minut.
  7. Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.

 

PRISOTNOST FOSFATNIH IONOV

ZALA:

  1. V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 6 kapljic reagenta PO4-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Kiveto B potresemo.
  4. V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta PO4-2.
  5. Zapremo kiveto B in premešamo, da se reagent raztopi.
  6. Počakamo 10 minut.
  7. Odpremo pokrovčka na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
Dodajanje reagenta PO4 – 1 v kiveto B.

ZALA:

S poskusom sem ugotovila, da je voda v reki Dravinji onesnažena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak.

 

Odčitavanje rezultatov na barvni lestvici.

ŽIGA:

S poskusom sem ugotovil, da je voda v potoku Brežnica onesnažena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak. Prav tako je povečana vsebnost amonija zaradi kanalizacijskih odplak.

SARA:

ONESNAŽEVANJE VODA

Glavni vir onesnaževanja vode so komunalne odpadne vode, ki prihajajo predvsem iz gospodinjstev, restavracij in iz podobnih objektov, ter industrijske odpadne vode iz tovarn in drugih industrijskih obratov.

Vodotoke in podtalnico onesnažuje tudi deževnica, ki izpira umazanijo s cest, streh in z drugih površin. Prav tako k onesnaževanju prispeva moderno kmetovanje na velikih površinah, to so predvsem nitrati, ki so v gnojilih.

Voda je na Zemlji zelo razširjena in tudi dostopna, zato se uporablja v vseh panogah: industrija, kmetijstvo, gospodinjstvo. Voda je nujno potrebna za življenje, zato je veliko uporabimo za pitje. Zaradi svojih lastnosti pa se uporablja tudi za umivanje, pranje, kuhanje, raztapljanje, hlajenje.

Pri vseh teh opravilih v vodo prihajajo številne snovi, tudi strupene. Take vodne raztopine močno onesnažujejo okolje in ogrožajo življenje v tem okolju.

Gospodinjstva vodo in s tem okolje onesnažujejo s pranjem in s fekalijami.

Industrija onesnažuje vodo predvsem s težkimi kovinami in drugimi anorganskimi ter organskimi snovmi.

Kmetijstvo onesnažuje vodo z umetnimi gnojili in s pesticidi.

Komunalne odpadne vode.
Uporaba škropiv in umetnih gnojil.

SARA:

Za manjše onesnaževanje voda moramo poskrbeti prav vsi. Voda je pomemben del narave. Zaradi onesnaževanja izumirajo številne rastlinske in živalske vrste, saj spreminjamo njihovo naravno okolje. Vsaka umazanija, ki jo človek spusti v vodo, poruši ravnovesje v naravi. Tako počasi uničujemo svoj planet, saj onesnažujemo tudi tekoče vode, jezera, morja, podtalnico.

KAKO LAHKO OHRANIMO ČISTE REKE IN POTOKE?

SARA:

  • Odpovejmo se uporabi snovi, ki lahko onesnažijo okoliške potoke in
  • Motorno olje oddajmo na bencinskih črpalkah ali na mestih za posebne odpadke.
  • Upoštevajmo navodila za ravnanje s snovmi, ki jih uporabljamo.
  • Izogibajmo se prekomerni uporabi umetnih gnojil.
  • Ne odlagajmo plastike in drugih nerazgradljivih materialov v naravo. Reciklirajmo in ločujmo odpadke.
  • Varčujmo z
  • Stvari uporabimo večkrat in jih ne zavrzimo po prvi uporabi.SARA:Spoštovani učenci in učitelji,planet Zemlja je naš edini dom, na vsak način ga moramo ohraniti. Daje nam zrak, vodo, hrano, zavetje, zaščito in vse potrebne naravne vire. Zemlja je dar, ki smo ga prejeli, in naša odgovornost je, da skrbimo zanj. Brez čiste vode ni življenja. In nikjer na nas ne čaka novi planet.ŽIGA:Hvala za vašo pozornost.ZALA:Trajnostni razvoj izraža spoštovanje do narave in  naravnih virov, ki jih moramo ohraniti za prihodnje rodove.SARA:Ostanite zdravi, učenci in učitelji iz Užic, Vilniusa, Makol in Poljčan.  Skupaj ohranjajmo naš planet in vsa njegova bogastva. Mentorici:

    Tatjana Zgubič

    Polona Kobale

     


Raziskovalna dejavnost na terenu

Projekt Radi imamo trajnostno naravnano družbo

Učiteljem in učencem šol iz Slovenije, Litve in Srbije, s katerimi smo vključeni v projekt Erasmus+, želimo z interdisciplinarnim raziskovalnim delom pokazati uporabno vrednost učnih ciljev iz slovenskih učnih načrtov. Z raziskovalnim učenjem zajemamo učne načrte naslednjih predmetov: fizike, matematike, tehnike in tehnologije, geografije, tujega jezika angleščine, izbirnih predmetov: astronomije, računalniškega urejanja besedil, fotografije in orientacije.

Skrb za ohranjanje našega planeta je ključno vodilo trajnostnega razvoja in v ta namen se odvijajo mnoge dejavnosti. Z raziskovalnim interdisciplinarnim učenjem želimo najprej spodbuditi zavest, da živimo na planetu, na katerem se spremembe odvijajo zelo hitro, da jih morda niti ne opazimo, ker živimo v modernem svetu, v mestih, kjer večino časa preživimo v domovih ob elektronskih medijih, in nimamo toliko stika z naravo oz. širšo okolico. Prav v ta namen želimo učence peljati v naravo, jih spodbuditi k opazovanju okolja, jim pokazati geografsko raznolikost Slovenije in kljub njeni majhnosti pokazati, kako lahko z merilno napravo, ki jo izdelamo sami, izmerimo velikost našega planeta. Pridobiti občutek za razsežnost našega planeta nam je lahko v pomoč pri razumevanju vpliva globalnih sprememb, ki jih prepoznamo tudi že v našem okolju.

Ob jasnem vremenu smo se odpravili na Roglo, tokrat žal brez učencev partnerskih šol, ker zaradi epidemije COVID-19 ni bil možen načrtovani obisk v Sloveniji.

Za izvajanje meritev z našo merilno napravo ni pomemben le razgled na vrhove v različnih smereh, temveč tudi stojišče, ki bi naj bilo čim bolj ravno vsaj nekaj metrov. Z učenci smo izbrali večjo travnato planoto na Rogli z nadmorsko višino 1495 m, kjer je pri meritvi lahko prisotnih tudi večje število učencev.

S pomočjo zemljevida in kompasa smo izbrali okoliške vrhove, ki so bili dovolj dobro vidni za izvajanje meritev.

Nekaj vrhov, ki niso bili zastrti za oblaki: Peca, Obir, Ojstrica smo gledali nad vodoravno smerjo, medtem ko smo vrh Kuma videli pod vodoravno smerjo.

Opis merilne naprave, ki smo jo naredili z učenci in kako z njo izmerimo potrebne podatke za izračun polmera Zemlje si lahko preberete na spletni strani OŠ Kajetana Koviča Poljčane pod naslovom: »Merjenje velikosti Zemlje – interdisciplinarno raziskovalno učenje v okviru projekta Erasmus +.

 

 

 

 

 

 

Glavna naloga raziskovalnega dela je bila v tem, da povežemo znanja različnih predmetov v uporabno vrednost pri spoznavanju našega površja in merjenju velikosti planeta Zemlje. Iz podatkov, ki smo jih izmerili pri meritvah, smo pokazali, da je zemeljsko površje ukrivljeno. Povprečna vrednost polmera Zemlje, ki smo ga izračunali na osnovi opravljenih meritev znaša 6686 km in od prave velikosti 6378 km odstopa za okoli 5 %. Zaradi napak, ki so prisotne pri merjenju ocenjujemo vrednost rezultata na  ± 500 km.

Z rezultati meritev so učenci vsekakor spoznali, da je zemeljsko površje ukrivljeno in je planet s svojo velikostjo omejen. Naš planet je dragoceni dom, ki ga moramo ohraniti za naslednje rodove. Zato ostaja skrb za ohranjanje našega planeta ključno vodilo trajnostnega razvoja tudi v prihodnje.

Celotno galerijo si lahko ogledate tukaj.

Celotno poročilo je dostopno v PDF obliki tukaj.

 

 

 

Mentor: Goran Sabolič

_______________________________________________________________________________________________________________

Kratko poročilo o dogajanju v programu Erasmus+ od septembra 2020 do februarja 2021

(učenje na daljavo je potekalo od 19. 10. 2020 do 12. 2. 2021)

V tem šolskem letu se aktivnosti prilagajajo razmeram glede korona virusa in učenja na daljavo.

Potekajo dejavnosti glede zasaditve mikro gozdička po Miyawakijevi metodi. Sodelujemo z mag. gozdarstva Dragom Nemcem, ki je inšpektor za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Strokovno pomoč nam je obljubila tudi prof. ddr. Ana Vovk Korže. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki trajnostno obogati naš prostor. Vsaka aktivnost pa se začenja z natančnim načrtovanjem, pri tem največ dela opravi Vinko Zobec. Izdelan je idejni načrt zasaditve, ne samo mikro gozda, pač pa tudi ostalih dreves in grmovnic, ki izhaja iz domačih rastlinskih vrst. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, upamo, da bomo lahko zasadili nacionalni drevesi teh držav, to sta breza in hrast. In seveda slovensko lipo. Pri tej dejavnosti so sodelovali učenci 7. b.

Ohranili bomo šolsko platano, dogovorjeno je, da zanjo poskrbi arborist.

Pripravili smo fotografsko razstavo z opisom mogočnih, drugačnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlepših, najvišjih, najdebelejših dreves v domačem okolju. Pri urah biologije je Tatjana Zgubič spodbudila učence k zbiranju gradiva, nekatere fotografije so prispevali učenci pod mentorstvom Nejca Zidariča.

Sodelovali smo v 4. Kovičevem natečaju poezije Z naravo živim, Nejc Zidarič je organiziral fotografski natečaj s tematiko o drevesih.

Učenci 2. a in 2. b so slikali na temo Drevesa, njihovi izdelki so objavljeni na straneh eTwinning, mentorja Nejc Zidarič, Leonida Golob.

Učenci 1. b so izdelovali adventne venčke iz naravnih materialov, njihovi izdelki so objavljeni na e Twinning portalu v zelo zanimivi obliki galeriji, mentorica Suzana Vuk, učenci 1. a pa podobe živali iz listja, storžev, želoda, mentor Nejc Zidarič.

Pri urah likovne vzgoje so učenci slikali drevesa na temo Drevesa, pljuča našega planeta, mentor Rok Dragič. Razstavljali so na šolskem hodniku, fotografije razstave so objavljene na eTwinningu.

Besedila in voščilnice v angleščini za partnerske šole so pripravljali učenci 8. b, mentorica Marina Koražija.

Besedilo za video s prazničnimi voščili za partnerske šole je pripravljalo 16 učencev 7. b, kjer učim angleščino, pri snemanju jih je sodelovalo 12. Video je objavljen na strani eTwinning in šolski spletni strani.

Na straneh eTwinning in na naši spletni strani je objavljen video o športnih dejavnostih v času učenja na daljavo, mentor Miran Voglar.

Na eTwinningu in na naši spletni strani sta tudi videa Utrinki iz življenja naše šole in Trajnostno naravnane športne aktivnosti na naši šoli, avtor obeh kratkih filmov je Miran Voglar.

Kot je razvidno iz tega poročila, smo aktivni na straneh eTwinning, ki jih urejava jaz in Nejc Zidarič, jaz dodajam gradiva še pod Erasmus+ na šolsko spletno stran. Video produkcija je v rokah Mirana Voglarja, Vinko Zobec pa je aktiven pri načrtovanju zasaditve okrog šole, pri sodelovanju z g. Nemcem nam pomaga Tatjana Zgubič.

_______________________________________________________________________________________________________________

Razmišljanje ob odhajajajočem letu 2020

 

Leto 2020 je bilo 20. leto 3. tisočletja. Sliši se zanimivo, kajne, toda bilo je tudi leto pandemije, ukrepov, ekonomskih in socialnih stisk, preloženih dogodkov, leto brez potovanj in hkrati najslabše leto glede človekovega vpliva na podnebne spremembe. Letos so svet bolj kot kdaj prej pretresale naravne katastrofe, kot so ogromni požari, orkanski vetrovi, poplave, najbolj zaskrbljujoče pa je, da ni bil dosežen niti eden od mednarodnih ciljev trajnostnega razvoja za leto 2020.

Radi imamo trajnostno naravnano družbo je projekt, ki želi spodbujati razvoj osebnega znanja in trajnostnega življenjskega sloga vsakega od nas.

Trajnostni pogled na življenje se osredotoča na osebne, družinske, regionalne, državne in mednarodne perspektive in projekt Love Sustainable Society želi učencem pokazati, da lahko pozitivno vplivajo na svoje življenje in življenje drugih, da imajo moč ukrepati in prevzemati vedno bolj aktivno vlogo v skupnosti. Zamisel trajnostnega pogleda na življenje lahko uspešno prenesemo na učence, torej na bodoče državljane in njihove sedanje in bodoče družine.

Sodelujoči v tem projektu smo lahko ponosni na aktivnosti, ki smo jih že zaključili, in na dejavnosti, ki smo jih skupaj načrtovali in čakamo, da jih bomo opravili v tem šolskem letu oziroma do konca avgusta 2022. Zapleti okrog koronavirusa se bodo umirili, naš projekt bo spet lahko zadihal.

Zato nadaljujmo to razmišljanje z dobrimi stvarmi, ki so se zgodile leta 2020: znanstveniki so odkrili in izdelali cepiva, ki bodo preprečila širjenje bolezni, na tisoče prostovoljcev je pomagalo tistim, ki so v stiski, zdravstveni delavci so tvegali svoja življenja, da bi rešili naša, ljudje v mnogih drugih poklicih so pripomogli, da se življenje ni ustavilo, veliko ljudi je našlo nov pomen v svojem življenju, navadili smo se na video klice in ugotovili, da je delo od doma mogoče, emisije ogljikovega dioksida so se zmanjšale, tu so novi dogovori o nizkoogljični družbi do leta 2060 in električnih avtomobilov se proda vedno več, posvojenih je bilo veliko hišnih ljubljenčkov, uganke in družabne igre so spet popularne, ponovno je postal zanimiv šah, beremo vsi, ogledali smo si stare priljubljene filme in serije, ohranjali optimizem in še vedno so najbolj priljubljeni pasji in mačji hišni ljubljenčki. In seveda številni drugi …

V letu, ki prihaja, bomo seveda ohranjali vse dobro, predvsem hvaležnost, objemali svoje prijatelje in družino (ja, še vedno se lahko veliko objemamo) in ne bomo čakali, da bi zaživeli svoje najboljše življenje enkrat v prihodnosti. Ker kot že vemo, ga imamo zdaj in tukaj.

Erasmus+ tim Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane in koordinatorica projekta Marina Koražija

_______________________________________________________________________________________________________________

Strokovno voden ogled po Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za poljčanske šolarje

21. februar 2020

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je osrednji in največji laboratorij za javno zdravje, ki se ukvarja s higienskimi in z zdravjem povezanimi ekološkimi dejavnostmi, problemi varovanja okolja, mikrobiološko diagnostiko in kemijskimi analizami vzorcev različnih vrst ter raziskovalnimi dejavnostmi.

 

 

 

 

 

 

_______________________________________________________________________________________________________________

Za in proti: Trajnostni pogled na hrano in skrb za čim manj ostankov hrane na šoli

20. februar 2020

_______________________________________________________________________________________________________________

Klimatski protest na valentinovo

14. februar 2020

 

 

 

 

 

 

_______________________________________________________________________________________________________________

PRVA MOBILNOST OSEBJA V OKVIRU ERASMUSA+

18. – 20. november 2019

Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan je v letošnjem šolskem letu uspela s prijavo za izvedbo projekta Erasmus+ K2, ki omogoča sofinanciranje projektov, katerih namen je dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja, modernizacija institucij in inovacija družbe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med šolami, kjer se izvaja mobilnost za učence in osebje sodelujočih šol.

V projektu z naslovom Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega življenjskega sloga sodelujemo štiri šole iz treh držav: Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan kot koordinatorska šola, Osnovna šola Anice Černejeve iz Makol, Osnovna šola Stari Grad iz Užic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.

V tem projektu izhajamo iz razmišljanja, da lahko ljudje, ki živimo na planetu Zemlja, izbiramo med dvema potema v prihodnost: odločimo se lahko za skrbno ravnanje s svojim okoljem in sprejmemo trajnostno skrb zanj ali se brez te odločitve odpravimo na pot, na kateri bi lahko človeštvo nekoč v prihodnosti izgubilo najdragocenejše, in to je zdravo življenje v zdravem okolju. Zgodovina nas uči, da so mnoge civilizacije v preteklosti že prehodile pot samouničenja in se izgubile na časovnem traku zgodovine. Ampak svet je danes globaliziran in uničevanje okolja ne poteka le lokalno, zato tudi posledice postajajo vse bolj globalne.

V naslednjih dveh letih, kolikor projekt traja,  bomo še bolj skrbeli za svoje okolje in tudi mi ravnali ekološko. Spoznali bomo prizadevanja ostalih treh šol in poskušali prenašati dosežke v svoje družine. Izmerili bomo velikost zemlje z orodji, ki jih bomo izdelali sami in merili onesnaženost vode v Dravinji. Srečevali se bomo s prizadevanji za ohranjanje nedotaknjene narave v naši okolici in sodelovali z Učnim poligonom Dole.  Spodbujali bomo tudi  podjetniško miselnost in slišali jezike manjših evropskih narodov ter krepili znanje angleščine. Predstavili bomo pozitivne vplive, ki ga ima geotermalno ogrevanje šole na okolje, preučili, kateri naravni viri se zaradi te odločitve ohranjajo in koliko. Predlagali bomo prenos zamisli o izvedbi podobnega reševanja vprašanja ogrevanja in oskrbe s toplo vodo na sodelujoče šole.

Osnovna šola Makole načrtuje likovno-kiparsko delavnico na temo Modri planet Zemlja vzporedno s Forma Vivo, ki jo izvaja Občina Makole, in to z naravnimi materiali les, kamen, papir. Predstavili bodo lokalne znamenitosti, oživili druženje ob tabornem ognju in pripovedovanje zgodb, povezanih z naravo. Šola iz Vilniusa pripravlja razširitev in predstavitev ter prenos idej na partnerske šole na področju zamenjave plastičnih slamic s trajnimi, kovinskimi, raziskovanje poklicev prihodnosti in navduševanje za izbiro zelenih poklicev. Vabijo tudi na sodelovanje na festivalu video filmov na temo trajnostnega razvoja. Osnovna šola iz Užic bo spoznavala abecedo trajnostnega razvoja, nadgradili bodo raziskovalno nalogo o zmanjševanju odpadkov in predstavili prizadevanja planinskega turističnega centra, ki je uspešno in skrbno ravna z naravnimi viri in ohranja okolje kar se da nedotaknjeno.

Skozi obe leti bomo delovali povezovalno. Omenjene teme bomo prepletali z delom in življenjem šol. Od 17. do 21. novembra 2019 so Slovenjo obiskali strokovni delavci treh šol, konec marca prihodnje leto pa se bomo na obeh slovenskih šolah družili tudi z učenci.

Že od septembra poljčanska šola živi za ta projekt. Doslej smo oblikovali šolski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, prizadevanja predstavili staršem, izbrali kratko in učinkovito ime projekta – Love Sustainable Society, kjer prve črke imena označujejo začetnice sodelujočih držav.

Na prvi izmenjavi med državami so sodelovali strokovni timi vseh šol, iz tujine so bili to po trije člani iz Litve in Srbije. V ponedeljek, 18. novembra, smo tako na poljčanski šoli sprejeli goste iz tujine in domovine. Poslušali smo slovensko in evropsko himno. Na prireditvi smo se predstavile vse sodelujoče šole, ob kratkih video posnetkih smo tudi potovali po Sloveniji, Litvi in Srbiji. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angleščini. Vsa šola se je potem spremenila v eno veliko učilnico, gostje pa so aktivno opazovali dogajanje. Najdlje so se zadržali pri tretješolcih, kjer so z učiteljico Barbaro Oder skozi formativno spremljanje doživeli, kako uspešna učiteljica učence usmerja v samostojnost, odgovornost, ustvarjalnost, kritičnost in samokritičnost.

Povezovanje preko programa Erasmus+ mladim, tudi osnovnošolcem, ponuja možnost, da se skozi medkulturne stike učijo ustrezno sodelovati z učenci in odraslimi iz drugih držav. Tako so poljčanski in makolski šolarji tokrat ob sprehodu predstavili gostom iz tujine šolo in svoj kraj, marca naslednje leto pa jih čaka petdnevno učenje in druženje z vrstniki.

Sprejemu in prikazu življenja in dela na obeh slovenskih šolah je sledilo strokovno srečanje, kjer so bile predstavljene dejavnosti, ki so že potekale, hkrati pa smo načrtovali sodelovanje za naprej. Mobilnost osebja med šolami tako spodbuja izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja.

Učenci in zaposleni na obeh slovenskih šolah si že od septembra prizadevamo, da bi ozaveščali trajnostnost in naredili konkretne korake za zmanjšanje negativnih vplivov na naravo. Sodelujemo v klimatskih protestih Grete Thunberg, na dnevih dejavnosti ne uporabljamo več plastenk za enkratno uporabo, za malico smo si vsi učenci in zaposleni na poljčanski šoli zašili pralno bombažno vrečko in se tako izognili plastični embalaži ob dnevih dejavnost, v šolski kuhinji skrbno naročajo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja. Naša šola je ena izmed slovenskih šol, ki je fosilna goriva nadomestila z geotermalno energijo, poljčanska občina pa je tudi zaradi tega ena izmed treh energetsko najbolj prodornih občin v Sloveniji. Trajnostni razvoj nas namreč uči, kako pomembno je ohranjati stanje na planetu Zemlja vsaj takšno, kot ga imamo sedaj.

Gostje iz Litve in Srbije so zapustile Slovenijo. S sabo so odnesle vtise, ki govorijo o tem, kako podobni, a hkrati različni smo si: njihove šole imajo večje število učencev, nacionalna pestrost je pri njih prav tako večja, razlike so v učnih pristopih, izvajanju dni dejavnosti, opremljenosti šol … A pomembnejša od teh razlik so spoznanja, kaj je skupnega: učenci vseh šol pričakujejo konkretne rešitve za naš planet. Prav je, da jim prisluhnemo in  jim omogočimo, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju okoljskega zavedanja. Obe slovenski šoli svoja prizadevanja širita na partnerske šole, povezujejo nas skupne aktivnosti, zastava, himna in trajnostno naravnano ime projekta: Love Sustainable Society, Rad imam trajnostno naravnano družbo.

_______________________________________________________________________________________________________________

KAJ SMO ŽE POSTORILI V SEPTEMBRU 2019?

 

Priprave na izvajanje projekta potekajo intenzivno že ves september. Doslej smo oblikovali šolski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, projekt predstavili staršem, izbiramo kratko in učinkovito ime, za učence pa smo pripravili podrobno predstavitev, ki smo jo povezali s svetovnim klimatskim protestom.

Posebej za ta projekt je bila oblikovana zastava, ki povezuje tri države, izobesili smo jo v avli, vsi učenci pa se učijo pesem, ki nas bo spremljala na prihodnjih dogodkih in ima angleško besedilo z ekološko tematiko.

Šolski projektni tim se dogovarja glede poteka dejavnosti in priprav na dogodek v novembru, ko nas obiščejo strokovni delavci treh šol.

_______________________________________________________________________________________________________________

PREDSTAVITEV PROJEKTA UČENCEM IN SODELOVANJE V SVETOVNEM PODNEBNEM PROTESTU

 

V četrtek, 19. septembra 2019, so učenci vseh triad v šolski avli poslušali evropsko himno. Na prireditvi smo predstavili šolski projekt za naslednji dve leti in se povezali s klimatskimi protesti, ki potekajo po vsem svetu. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angleščini.

Mladi so pokazali, da jim ni vseeno in da pričakujejo konkretne rešitve za naš planet. Prav je, da jim prisluhnemo in  jim omogočimo, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju okoljskega zavedanja. Tako so na prireditvi izvedli kratek protestni shod proti  klimatskim spremembam že 19. 9., ker so naslednji dan imeli devetošolci organiziran dan dejavnosti.

Gostji na prireditvi sta bili ravnateljica makolske šole Silvestra Samastur in svetovalka za družbene dejavnosti Občine Poljčane Klavdija Majer, mag. jav. upr.

_______________________________________________________________________________________________________________

SVETOVNI PODNEBNI PROTEST: 20. september 2019

GRETA THUNBERG GLOBAL CLIMATE STRIKE:  Friday, SEP 20 

  1. septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestov v 161-ih državah, ko je o dogodku poročalo kar 7 371 spletnih strani in so protestirali ljudje vseh generacij, so prvošolci obeh oddelkov z učitelji ter nekateri učenci 2. in 3. triade glasno protestirali pred šolo. Shod je potekal kot učna dejavnost.

Na povezavi Video najdete kratko filmsko predstavitev tega dogodka.

 

Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvič pridružili tudi šolarji in zaposleni Osnovne šole Kajetana Koviča iz Poljčan.

 

GLOBAL CLIMATE STRIKE FACTS:

OVER 4 MILLION PEOPLE  TOOK PART IN

5,800 ACTIONS IN 

161 COUNTRIES ALONG WITH 820 CIVIL SOCIETY ORGANISATIONS,

3,024 COMPANIES AND

7,371 WEBSITES!

And we were part of the GLOBAL CLIMATE STRIKE for the first time in the school history!

JAVNI KLIMATSKI PROTEST POLJČANSKIH OSNOVNOŠOLCEV

  1. oktober 2019 v Poljčanah

Mladi želijo, da lahko svoje misli izrazijo tudi v javnosti. Tako smo v petek, 11. oktobra, izvedli miren protestni shod v centru Poljčan, s katerim želijo učenci javno pokazati enega od načinov izražanja mnenja na demokratičen način.

Video, svetovni podnebni protest

Svetovni podnebni protest

20. septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestov161-ih državah, ko je o dogodku poročalo kar 7 371 spletnih strani in je protestiralo več kot 4 milijone ljudi vseh generacij, so prvošolci obeh oddelkov z učitelji ter nekateri učenci in učitelji 2. in 3. triade glasno in s protestnimi napisi protestirali pred šolo. Shod je potekal kot učna dejavnost.

Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvič pridružili tudi šolarji in zaposleni Osnovne šole Kajetana Koviča iz Poljčan.

Video si lahko ogledate tukaj.

 

 

 

Dostopnost