02 829 5810        o-poljcane.mb@guest.arnes.si

Dogodki Erasmus+

Tukaj poglej naše aktivnosti na eTwinning Twin Space.

 

 

KEMIJSKA ANALIZA VODE V REKI DRAVINJI

IN VODE V POTOKU BREŽNICA

PDF poročilo si lahko ogledate tukaj.

Video v angleškem jeziku si lahko ogledate tukaj.

Predstavitev si lahko ogledate tukaj.

ZALA:

Pozdravljeni, smo Zala, Sara in Žiga, učenci osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane.

ŽIGA:

Predstavili vam bomo poskus kemijske analize vode. Najpogostejši onesnaževalci so nitratni (V) ioni, nitritni (III) ioni, fosfatni in amonijevi ioni.

ZALA:

Namen  poskusa je ugotoviti kakovost vode v reki Dravinji in vode v bližnjem potoku Brežnica ter rezultate primerjati s standardi dovoljenih prisotnosti posameznih onesnaževalcev.

Zala in Žiga

 

ŽIGA:

  • Če je amonij prisoten v vodi, lahko sklepamo, da je bila voda v stiku z razpadajočimi organskimi snovmi (kanalizacijske odplake, gnojnica …).
  • Prisotnost nitratov v vodi je običajno posledica pretiranega gnojenja (kmetijske dejavnosti) in razgradnje organizmov.

ZALA:

  • Nitriti so zelo škodljivi/strupeni za vsa živa bitja. Prisotnost nitritov v vodi je posledica onesnaženosti vode s fekalijami, najdemo jih tudi kot aditive v mesu, klobasah, hitri prehrani in umetno gnojeni zelenjavi.
  • Fosfati so prisotni v vodi, če se v bližini uporabljajo umetna gnojila in zaradi gospodinjskih odplak. Fosfatov v pralnih praških danes ne uporabljajo več.

ŽIGA:

Po navodilih sva vzorcem vode dodala posamezne reagente. Potekla je kemijska reakcija s snovjo, ki sva jo želela določiti.

ZALA:

Pri tem je prišlo do spremembe barve raztopine. Barvo raztopine sva primerjala z barvo na barvni lestvici in odčitala koncentracijo snovi, ki sva jo določala.

PRISOTNOST AMONIJEVIH IONOV

ŽIGA:

  1. Dodamo 5 ml vzorca v 2 kiveti in ju postavimo v primerjalnik, eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 10 kapljic reagenta NH4-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Kiveto B premešamo.
  4. V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta NH4-2.
  5. Zapremo kiveto B, mešamo, dokler se reagent v prašku popolnoma ne raztopi.
  6. Počakamo 5 minut.
  7. Odpremo kiveto B in dodamo 4 kapljice NH3-3.
  8. Zapremo kiveto B in vsebino dobro premešamo.
  9. Počakamo 7 minut.
  10. Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
Dodajanje reagenta NH4 – 1 v kiveto B.

PRISOTNOST NITRATNIH IONOV

ŽIGA:

  1. V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca vode in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 5 kapljic reagenta NO3-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Vsebino B premešamo.
  4. V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta NO3-2.
  5. Zapremo kiveto B in mešamo 1 minuto.
  6. Počakamo 5 minut.
  7. Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.

PRISOTNOST NITRITNIH IONOV

ZALA:

  1. V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 4 kapljice reagenta NO2-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Kiveto B potresemo.
  4. V kiveto B dodamo 1 žličko reagenta NO2-2.
  5. Zapremo kiveto B in premešamo, dokler se reagent popolnoma ne raztopi.
  6. Počakamo 10 minut.
  7. Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.

 

PRISOTNOST FOSFATNIH IONOV

ZALA:

  1. V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
  2. V kiveto B dodamo 6 kapljic reagenta PO4-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
  3. Kiveto B potresemo.
  4. V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta PO4-2.
  5. Zapremo kiveto B in premešamo, da se reagent raztopi.
  6. Počakamo 10 minut.
  7. Odpremo pokrovčka na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
Dodajanje reagenta PO4 – 1 v kiveto B.

ZALA:

S poskusom sem ugotovila, da je voda v reki Dravinji onesnažena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak.

 

Odčitavanje rezultatov na barvni lestvici.

ŽIGA:

S poskusom sem ugotovil, da je voda v potoku Brežnica onesnažena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak. Prav tako je povečana vsebnost amonija zaradi kanalizacijskih odplak.

SARA:

ONESNAŽEVANJE VODA

Glavni vir onesnaževanja vode so komunalne odpadne vode, ki prihajajo predvsem iz gospodinjstev, restavracij in iz podobnih objektov, ter industrijske odpadne vode iz tovarn in drugih industrijskih obratov.

Vodotoke in podtalnico onesnažuje tudi deževnica, ki izpira umazanijo s cest, streh in z drugih površin. Prav tako k onesnaževanju prispeva moderno kmetovanje na velikih površinah, to so predvsem nitrati, ki so v gnojilih.

Voda je na Zemlji zelo razširjena in tudi dostopna, zato se uporablja v vseh panogah: industrija, kmetijstvo, gospodinjstvo. Voda je nujno potrebna za življenje, zato je veliko uporabimo za pitje. Zaradi svojih lastnosti pa se uporablja tudi za umivanje, pranje, kuhanje, raztapljanje, hlajenje.

Pri vseh teh opravilih v vodo prihajajo številne snovi, tudi strupene. Take vodne raztopine močno onesnažujejo okolje in ogrožajo življenje v tem okolju.

Gospodinjstva vodo in s tem okolje onesnažujejo s pranjem in s fekalijami.

Industrija onesnažuje vodo predvsem s težkimi kovinami in drugimi anorganskimi ter organskimi snovmi.

Kmetijstvo onesnažuje vodo z umetnimi gnojili in s pesticidi.

Komunalne odpadne vode.
Uporaba škropiv in umetnih gnojil.

SARA:

Za manjše onesnaževanje voda moramo poskrbeti prav vsi. Voda je pomemben del narave. Zaradi onesnaževanja izumirajo številne rastlinske in živalske vrste, saj spreminjamo njihovo naravno okolje. Vsaka umazanija, ki jo človek spusti v vodo, poruši ravnovesje v naravi. Tako počasi uničujemo svoj planet, saj onesnažujemo tudi tekoče vode, jezera, morja, podtalnico.

KAKO LAHKO OHRANIMO ČISTE REKE IN POTOKE?

SARA:

  • Odpovejmo se uporabi snovi, ki lahko onesnažijo okoliške potoke in
  • Motorno olje oddajmo na bencinskih črpalkah ali na mestih za posebne odpadke.
  • Upoštevajmo navodila za ravnanje s snovmi, ki jih uporabljamo.
  • Izogibajmo se prekomerni uporabi umetnih gnojil.
  • Ne odlagajmo plastike in drugih nerazgradljivih materialov v naravo. Reciklirajmo in ločujmo odpadke.
  • Varčujmo z
  • Stvari uporabimo večkrat in jih ne zavrzimo po prvi uporabi.SARA:Spoštovani učenci in učitelji,planet Zemlja je naš edini dom, na vsak način ga moramo ohraniti. Daje nam zrak, vodo, hrano, zavetje, zaščito in vse potrebne naravne vire. Zemlja je dar, ki smo ga prejeli, in naša odgovornost je, da skrbimo zanj. Brez čiste vode ni življenja. In nikjer na nas ne čaka novi planet.

    ŽIGA:

    Hvala za vašo pozornost.

    ZALA:

    Trajnostni razvoj izraža spoštovanje do narave in  naravnih virov,

    ki jih moramo ohraniti za prihodnje rodove.

    SARA:

    Ostanite zdravi, učenci in učitelji iz Užic, Vilniusa, Makol in Poljčan.  Skupaj ohranjajmo naš planet in vsa njegova bogastva.

     Mentorici:

    Tatjana Zgubič

    Polona Kobale

     


Raziskovalna dejavnost na terenu

Projekt Radi imamo trajnostno naravnano družbo

Učiteljem in učencem šol iz Slovenije, Litve in Srbije, s katerimi smo vključeni v projekt Erasmus+, želimo z interdisciplinarnim raziskovalnim delom pokazati uporabno vrednost učnih ciljev iz slovenskih učnih načrtov. Z raziskovalnim učenjem zajemamo učne načrte naslednjih predmetov: fizike, matematike, tehnike in tehnologije, geografije, tujega jezika angleščine, izbirnih predmetov: astronomije, računalniškega urejanja besedil, fotografije in orientacije.

Skrb za ohranjanje našega planeta je ključno vodilo trajnostnega razvoja in v ta namen se odvijajo mnoge dejavnosti. Z raziskovalnim interdisciplinarnim učenjem želimo najprej spodbuditi zavest, da živimo na planetu, na katerem se spremembe odvijajo zelo hitro, da jih morda niti ne opazimo, ker živimo v modernem svetu, v mestih, kjer večino časa preživimo v domovih ob elektronskih medijih, in nimamo toliko stika z naravo oz. širšo okolico. Prav v ta namen želimo učence peljati v naravo, jih spodbuditi k opazovanju okolja, jim pokazati geografsko raznolikost Slovenije in kljub njeni majhnosti pokazati, kako lahko z merilno napravo, ki jo izdelamo sami, izmerimo velikost našega planeta. Pridobiti občutek za razsežnost našega planeta nam je lahko v pomoč pri razumevanju vpliva globalnih sprememb, ki jih prepoznamo tudi že v našem okolju.

Ob jasnem vremenu smo se odpravili na Roglo, tokrat žal brez učencev partnerskih šol, ker zaradi epidemije COVID-19 ni bil možen načrtovani obisk v Sloveniji.

Za izvajanje meritev z našo merilno napravo ni pomemben le razgled na vrhove v različnih smereh, temveč tudi stojišče, ki bi naj bilo čim bolj ravno vsaj nekaj metrov. Z učenci smo izbrali večjo travnato planoto na Rogli z nadmorsko višino 1495 m, kjer je pri meritvi lahko prisotnih tudi večje število učencev.

S pomočjo zemljevida in kompasa smo izbrali okoliške vrhove, ki so bili dovolj dobro vidni za izvajanje meritev.

Nekaj vrhov, ki niso bili zastrti za oblaki: Peca, Obir, Ojstrica smo gledali nad vodoravno smerjo, medtem ko smo vrh Kuma videli pod vodoravno smerjo.

Opis merilne naprave, ki smo jo naredili z učenci in kako z njo izmerimo potrebne podatke za izračun polmera Zemlje si lahko preberete na spletni strani OŠ Kajetana Koviča Poljčane pod naslovom: »Merjenje velikosti Zemlje – interdisciplinarno raziskovalno učenje v okviru projekta Erasmus +.

 

 

 

 

 

 

Glavna naloga raziskovalnega dela je bila v tem, da povežemo znanja različnih predmetov v uporabno vrednost pri spoznavanju našega površja in merjenju velikosti planeta Zemlje. Iz podatkov, ki smo jih izmerili pri meritvah, smo pokazali, da je zemeljsko površje ukrivljeno. Povprečna vrednost polmera Zemlje, ki smo ga izračunali na osnovi opravljenih meritev znaša 6686 km in od prave velikosti 6378 km odstopa za okoli 5 %. Zaradi napak, ki so prisotne pri merjenju ocenjujemo vrednost rezultata na  ± 500 km.

Z rezultati meritev so učenci vsekakor spoznali, da je zemeljsko površje ukrivljeno in je planet s svojo velikostjo omejen. Naš planet je dragoceni dom, ki ga moramo ohraniti za naslednje rodove. Zato ostaja skrb za ohranjanje našega planeta ključno vodilo trajnostnega razvoja tudi v prihodnje.

Celotno galerijo si lahko ogledate tukaj.

Celotno poročilo je dostopno v PDF obliki tukaj.

 

 

 

Mentor: Goran Sabolič

_______________________________________________________________________________________________________________

Kratko poročilo o dogajanju v programu Erasmus+ od septembra 2020 do februarja 2021

(učenje na daljavo je potekalo od 19. 10. 2020 do 12. 2. 2021)

V tem šolskem letu se aktivnosti prilagajajo razmeram glede korona virusa in učenja na daljavo.

Potekajo dejavnosti glede zasaditve mikro gozdička po Miyawakijevi metodi. Sodelujemo z mag. gozdarstva Dragom Nemcem, ki je inšpektor za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Strokovno pomoč nam je obljubila tudi prof. ddr. Ana Vovk Korže. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki trajnostno obogati naš prostor. Vsaka aktivnost pa se začenja z natančnim načrtovanjem, pri tem največ dela opravi Vinko Zobec. Izdelan je idejni načrt zasaditve, ne samo mikro gozda, pač pa tudi ostalih dreves in grmovnic, ki izhaja iz domačih rastlinskih vrst. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, upamo, da bomo lahko zasadili nacionalni drevesi teh držav, to sta breza in hrast. In seveda slovensko lipo. Pri tej dejavnosti so sodelovali učenci 7. b.

Ohranili bomo šolsko platano, dogovorjeno je, da zanjo poskrbi arborist.

Pripravili smo fotografsko razstavo z opisom mogočnih, drugačnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlepših, najvišjih, najdebelejših dreves v domačem okolju. Pri urah biologije je Tatjana Zgubič spodbudila učence k zbiranju gradiva, nekatere fotografije so prispevali učenci pod mentorstvom Nejca Zidariča.

Sodelovali smo v 4. Kovičevem natečaju poezije Z naravo živim, Nejc Zidarič je organiziral fotografski natečaj s tematiko o drevesih.

Učenci 2. a in 2. b so slikali na temo Drevesa, njihovi izdelki so objavljeni na straneh eTwinning, mentorja Nejc Zidarič, Leonida Golob.

Učenci 1. b so izdelovali adventne venčke iz naravnih materialov, njihovi izdelki so objavljeni na e Twinning portalu v zelo zanimivi obliki galeriji, mentorica Suzana Vuk, učenci 1. a pa podobe živali iz listja, storžev, želoda, mentor Nejc Zidarič.

Pri urah likovne vzgoje so učenci slikali drevesa na temo Drevesa, pljuča našega planeta, mentor Rok Dragič. Razstavljali so na šolskem hodniku, fotografije razstave so objavljene na eTwinningu.

Besedila in voščilnice v angleščini za partnerske šole so pripravljali učenci 8. b, mentorica Marina Koražija.

Besedilo za video s prazničnimi voščili za partnerske šole je pripravljalo 16 učencev 7. b, kjer učim angleščino, pri snemanju jih je sodelovalo 12. Video je objavljen na strani eTwinning in šolski spletni strani.

Na straneh eTwinning in na naši spletni strani je objavljen video o športnih dejavnostih v času učenja na daljavo, mentor Miran Voglar.

Na eTwinningu in na naši spletni strani sta tudi videa Utrinki iz življenja naše šole in Trajnostno naravnane športne aktivnosti na naši šoli, avtor obeh kratkih filmov je Miran Voglar.

Kot je razvidno iz tega poročila, smo aktivni na straneh eTwinning, ki jih urejava jaz in Nejc Zidarič, jaz dodajam gradiva še pod Erasmus+ na šolsko spletno stran. Video produkcija je v rokah Mirana Voglarja, Vinko Zobec pa je aktiven pri načrtovanju zasaditve okrog šole, pri sodelovanju z g. Nemcem nam pomaga Tatjana Zgubič.

_______________________________________________________________________________________________________________

Razmišljanje ob odhajajajočem letu 2020

 

Leto 2020 je bilo 20. leto 3. tisočletja. Sliši se zanimivo, kajne, toda bilo je tudi leto pandemije, ukrepov, ekonomskih in socialnih stisk, preloženih dogodkov, leto brez potovanj in hkrati najslabše leto glede človekovega vpliva na podnebne spremembe. Letos so svet bolj kot kdaj prej pretresale naravne katastrofe, kot so ogromni požari, orkanski vetrovi, poplave, najbolj zaskrbljujoče pa je, da ni bil dosežen niti eden od mednarodnih ciljev trajnostnega razvoja za leto 2020.

Radi imamo trajnostno naravnano družbo je projekt, ki želi spodbujati razvoj osebnega znanja in trajnostnega življenjskega sloga vsakega od nas.

Trajnostni pogled na življenje se osredotoča na osebne, družinske, regionalne, državne in mednarodne perspektive in projekt Love Sustainable Society želi učencem pokazati, da lahko pozitivno vplivajo na svoje življenje in življenje drugih, da imajo moč ukrepati in prevzemati vedno bolj aktivno vlogo v skupnosti. Zamisel trajnostnega pogleda na življenje lahko uspešno prenesemo na učence, torej na bodoče državljane in njihove sedanje in bodoče družine.

Sodelujoči v tem projektu smo lahko ponosni na aktivnosti, ki smo jih že zaključili, in na dejavnosti, ki smo jih skupaj načrtovali in čakamo, da jih bomo opravili v tem šolskem letu oziroma do konca avgusta 2022. Zapleti okrog koronavirusa se bodo umirili, naš projekt bo spet lahko zadihal.

Zato nadaljujmo to razmišljanje z dobrimi stvarmi, ki so se zgodile leta 2020: znanstveniki so odkrili in izdelali cepiva, ki bodo preprečila širjenje bolezni, na tisoče prostovoljcev je pomagalo tistim, ki so v stiski, zdravstveni delavci so tvegali svoja življenja, da bi rešili naša, ljudje v mnogih drugih poklicih so pripomogli, da se življenje ni ustavilo, veliko ljudi je našlo nov pomen v svojem življenju, navadili smo se na video klice in ugotovili, da je delo od doma mogoče, emisije ogljikovega dioksida so se zmanjšale, tu so novi dogovori o nizkoogljični družbi do leta 2060 in električnih avtomobilov se proda vedno več, posvojenih je bilo veliko hišnih ljubljenčkov, uganke in družabne igre so spet popularne, ponovno je postal zanimiv šah, beremo vsi, ogledali smo si stare priljubljene filme in serije, ohranjali optimizem in še vedno so najbolj priljubljeni pasji in mačji hišni ljubljenčki. In seveda številni drugi …

V letu, ki prihaja, bomo seveda ohranjali vse dobro, predvsem hvaležnost, objemali svoje prijatelje in družino (ja, še vedno se lahko veliko objemamo) in ne bomo čakali, da bi zaživeli svoje najboljše življenje enkrat v prihodnosti. Ker kot že vemo, ga imamo zdaj in tukaj.

Erasmus+ tim Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane in koordinatorica projekta Marina Koražija

_______________________________________________________________________________________________________________

Strokovno voden ogled po Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za poljčanske šolarje

21. februar 2020

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je osrednji in največji laboratorij za javno zdravje, ki se ukvarja s higienskimi in z zdravjem povezanimi ekološkimi dejavnostmi, problemi varovanja okolja, mikrobiološko diagnostiko in kemijskimi analizami vzorcev različnih vrst ter raziskovalnimi dejavnostmi.

 

 

 

 

 

 

_______________________________________________________________________________________________________________

Za in proti: Trajnostni pogled na hrano in skrb za čim manj ostankov hrane na šoli

20. februar 2020

_______________________________________________________________________________________________________________

Klimatski protest na valentinovo

14. februar 2020

 

 

 

 

 

 

_______________________________________________________________________________________________________________

PRVA MOBILNOST OSEBJA V OKVIRU ERASMUSA+

18. – 20. november 2019

Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan je v letošnjem šolskem letu uspela s prijavo za izvedbo projekta Erasmus+ K2, ki omogoča sofinanciranje projektov, katerih namen je dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja, modernizacija institucij in inovacija družbe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med šolami, kjer se izvaja mobilnost za učence in osebje sodelujočih šol.

V projektu z naslovom Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega življenjskega sloga sodelujemo štiri šole iz treh držav: Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan kot koordinatorska šola, Osnovna šola Anice Černejeve iz Makol, Osnovna šola Stari Grad iz Užic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.

V tem projektu izhajamo iz razmišljanja, da lahko ljudje, ki živimo na planetu Zemlja, izbiramo med dvema potema v prihodnost: odločimo se lahko za skrbno ravnanje s svojim okoljem in sprejmemo trajnostno skrb zanj ali se brez te odločitve odpravimo na pot, na kateri bi lahko človeštvo nekoč v prihodnosti izgubilo najdragocenejše, in to je zdravo življenje v zdravem okolju. Zgodovina nas uči, da so mnoge civilizacije v preteklosti že prehodile pot samouničenja in se izgubile na časovnem traku zgodovine. Ampak svet je danes globaliziran in uničevanje okolja ne poteka le lokalno, zato tudi posledice postajajo vse bolj globalne.

V naslednjih dveh letih, kolikor projekt traja,  bomo še bolj skrbeli za svoje okolje in tudi mi ravnali ekološko. Spoznali bomo prizadevanja ostalih treh šol in poskušali prenašati dosežke v svoje družine. Izmerili bomo velikost zemlje z orodji, ki jih bomo izdelali sami in merili onesnaženost vode v Dravinji. Srečevali se bomo s prizadevanji za ohranjanje nedotaknjene narave v naši okolici in sodelovali z Učnim poligonom Dole.  Spodbujali bomo tudi  podjetniško miselnost in slišali jezike manjših evropskih narodov ter krepili znanje angleščine. Predstavili bomo pozitivne vplive, ki ga ima geotermalno ogrevanje šole na okolje, preučili, kateri naravni viri se zaradi te odločitve ohranjajo in koliko. Predlagali bomo prenos zamisli o izvedbi podobnega reševanja vprašanja ogrevanja in oskrbe s toplo vodo na sodelujoče šole.

Osnovna šola Makole načrtuje likovno-kiparsko delavnico na temo Modri planet Zemlja vzporedno s Forma Vivo, ki jo izvaja Občina Makole, in to z naravnimi materiali les, kamen, papir. Predstavili bodo lokalne znamenitosti, oživili druženje ob tabornem ognju in pripovedovanje zgodb, povezanih z naravo. Šola iz Vilniusa pripravlja razširitev in predstavitev ter prenos idej na partnerske šole na področju zamenjave plastičnih slamic s trajnimi, kovinskimi, raziskovanje poklicev prihodnosti in navduševanje za izbiro zelenih poklicev. Vabijo tudi na sodelovanje na festivalu video filmov na temo trajnostnega razvoja. Osnovna šola iz Užic bo spoznavala abecedo trajnostnega razvoja, nadgradili bodo raziskovalno nalogo o zmanjševanju odpadkov in predstavili prizadevanja planinskega turističnega centra, ki je uspešno in skrbno ravna z naravnimi viri in ohranja okolje kar se da nedotaknjeno.

Skozi obe leti bomo delovali povezovalno. Omenjene teme bomo prepletali z delom in življenjem šol. Od 17. do 21. novembra 2019 so Slovenjo obiskali strokovni delavci treh šol, konec marca prihodnje leto pa se bomo na obeh slovenskih šolah družili tudi z učenci.

Že od septembra poljčanska šola živi za ta projekt. Doslej smo oblikovali šolski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, prizadevanja predstavili staršem, izbrali kratko in učinkovito ime projekta – Love Sustainable Society, kjer prve črke imena označujejo začetnice sodelujočih držav.

Na prvi izmenjavi med državami so sodelovali strokovni timi vseh šol, iz tujine so bili to po trije člani iz Litve in Srbije. V ponedeljek, 18. novembra, smo tako na poljčanski šoli sprejeli goste iz tujine in domovine. Poslušali smo slovensko in evropsko himno. Na prireditvi smo se predstavile vse sodelujoče šole, ob kratkih video posnetkih smo tudi potovali po Sloveniji, Litvi in Srbiji. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angleščini. Vsa šola se je potem spremenila v eno veliko učilnico, gostje pa so aktivno opazovali dogajanje. Najdlje so se zadržali pri tretješolcih, kjer so z učiteljico Barbaro Oder skozi formativno spremljanje doživeli, kako uspešna učiteljica učence usmerja v samostojnost, odgovornost, ustvarjalnost, kritičnost in samokritičnost.

Povezovanje preko programa Erasmus+ mladim, tudi osnovnošolcem, ponuja možnost, da se skozi medkulturne stike učijo ustrezno sodelovati z učenci in odraslimi iz drugih držav. Tako so poljčanski in makolski šolarji tokrat ob sprehodu predstavili gostom iz tujine šolo in svoj kraj, marca naslednje leto pa jih čaka petdnevno učenje in druženje z vrstniki.

Sprejemu in prikazu življenja in dela na obeh slovenskih šolah je sledilo strokovno srečanje, kjer so bile predstavljene dejavnosti, ki so že potekale, hkrati pa smo načrtovali sodelovanje za naprej. Mobilnost osebja med šolami tako spodbuja izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja.

Učenci in zaposleni na obeh slovenskih šolah si že od septembra prizadevamo, da bi ozaveščali trajnostnost in naredili konkretne korake za zmanjšanje negativnih vplivov na naravo. Sodelujemo v klimatskih protestih Grete Thunberg, na dnevih dejavnosti ne uporabljamo več plastenk za enkratno uporabo, za malico smo si vsi učenci in zaposleni na poljčanski šoli zašili pralno bombažno vrečko in se tako izognili plastični embalaži ob dnevih dejavnost, v šolski kuhinji skrbno naročajo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja. Naša šola je ena izmed slovenskih šol, ki je fosilna goriva nadomestila z geotermalno energijo, poljčanska občina pa je tudi zaradi tega ena izmed treh energetsko najbolj prodornih občin v Sloveniji. Trajnostni razvoj nas namreč uči, kako pomembno je ohranjati stanje na planetu Zemlja vsaj takšno, kot ga imamo sedaj.

Gostje iz Litve in Srbije so zapustile Slovenijo. S sabo so odnesle vtise, ki govorijo o tem, kako podobni, a hkrati različni smo si: njihove šole imajo večje število učencev, nacionalna pestrost je pri njih prav tako večja, razlike so v učnih pristopih, izvajanju dni dejavnosti, opremljenosti šol … A pomembnejša od teh razlik so spoznanja, kaj je skupnega: učenci vseh šol pričakujejo konkretne rešitve za naš planet. Prav je, da jim prisluhnemo in  jim omogočimo, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju okoljskega zavedanja. Obe slovenski šoli svoja prizadevanja širita na partnerske šole, povezujejo nas skupne aktivnosti, zastava, himna in trajnostno naravnano ime projekta: Love Sustainable Society, Rad imam trajnostno naravnano družbo.

_______________________________________________________________________________________________________________

KAJ SMO ŽE POSTORILI V SEPTEMBRU 2019?

 

Priprave na izvajanje projekta potekajo intenzivno že ves september. Doslej smo oblikovali šolski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, projekt predstavili staršem, izbiramo kratko in učinkovito ime, za učence pa smo pripravili podrobno predstavitev, ki smo jo povezali s svetovnim klimatskim protestom.

Posebej za ta projekt je bila oblikovana zastava, ki povezuje tri države, izobesili smo jo v avli, vsi učenci pa se učijo pesem, ki nas bo spremljala na prihodnjih dogodkih in ima angleško besedilo z ekološko tematiko.

Šolski projektni tim se dogovarja glede poteka dejavnosti in priprav na dogodek v novembru, ko nas obiščejo strokovni delavci treh šol.

_______________________________________________________________________________________________________________

PREDSTAVITEV PROJEKTA UČENCEM IN SODELOVANJE V SVETOVNEM PODNEBNEM PROTESTU

 

V četrtek, 19. septembra 2019, so učenci vseh triad v šolski avli poslušali evropsko himno. Na prireditvi smo predstavili šolski projekt za naslednji dve leti in se povezali s klimatskimi protesti, ki potekajo po vsem svetu. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angleščini.

Mladi so pokazali, da jim ni vseeno in da pričakujejo konkretne rešitve za naš planet. Prav je, da jim prisluhnemo in  jim omogočimo, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju okoljskega zavedanja. Tako so na prireditvi izvedli kratek protestni shod proti  klimatskim spremembam že 19. 9., ker so naslednji dan imeli devetošolci organiziran dan dejavnosti.

Gostji na prireditvi sta bili ravnateljica makolske šole Silvestra Samastur in svetovalka za družbene dejavnosti Občine Poljčane Klavdija Majer, mag. jav. upr.

_______________________________________________________________________________________________________________

SVETOVNI PODNEBNI PROTEST: 20. september 2019

GRETA THUNBERG GLOBAL CLIMATE STRIKE:  Friday, SEP 20 

  1. septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestov v 161-ih državah, ko je o dogodku poročalo kar 7 371 spletnih strani in so protestirali ljudje vseh generacij, so prvošolci obeh oddelkov z učitelji ter nekateri učenci 2. in 3. triade glasno protestirali pred šolo. Shod je potekal kot učna dejavnost.

Na povezavi Video najdete kratko filmsko predstavitev tega dogodka.

 

Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvič pridružili tudi šolarji in zaposleni Osnovne šole Kajetana Koviča iz Poljčan.

 

GLOBAL CLIMATE STRIKE FACTS:

OVER 4 MILLION PEOPLE  TOOK PART IN

5,800 ACTIONS IN 

161 COUNTRIES ALONG WITH 820 CIVIL SOCIETY ORGANISATIONS,

3,024 COMPANIES AND

7,371 WEBSITES!

And we were part of the GLOBAL CLIMATE STRIKE for the first time in the school history!

JAVNI KLIMATSKI PROTEST POLJČANSKIH OSNOVNOŠOLCEV

  1. oktober 2019 v Poljčanah

Mladi želijo, da lahko svoje misli izrazijo tudi v javnosti. Tako smo v petek, 11. oktobra, izvedli miren protestni shod v centru Poljčan, s katerim želijo učenci javno pokazati enega od načinov izražanja mnenja na demokratičen način.

Video, svetovni podnebni protest

Svetovni podnebni protest

20. septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestov161-ih državah, ko je o dogodku poročalo kar 7 371 spletnih strani in je protestiralo več kot 4 milijone ljudi vseh generacij, so prvošolci obeh oddelkov z učitelji ter nekateri učenci in učitelji 2. in 3. triade glasno in s protestnimi napisi protestirali pred šolo. Shod je potekal kot učna dejavnost.

Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvič pridružili tudi šolarji in zaposleni Osnovne šole Kajetana Koviča iz Poljčan.

Video si lahko ogledate tukaj.

 

 

 

Dostopnost