02 829 5810        o-poljcane.mb@guest.arnes.si

Poljčanski šolarji ugotavljali kakovost vode v reki Dravinji in v potoku Brežnici

Raziskovalno delo na Osnovni šoli Kajetana Koviča se nadaljuje. Pred kratkim smo predstavili projekt merjenja velikosti Zemlje z orodji, ki so jih izdelali učenci sami, tokrat pa smo z eksperimentalno-raziskovalnim delom ugotavljali kakovost vode in vsebnost najpomembnejših onesnaževalcev v reki Dravinji in v potoku Brežnici, ki teče mimo naše šole.


Učenci so ob vodenju mentorice Tatjane Zgubič najprej raziskali teoretične osnove onesnaževanja voda in se naučili, da prisotnost amonija v vodi pomeni, da je bila voda v stiku z razpadajočimi organskimi snovmi, ki jih najdemo v kanalizacijskih odplakah, gnojnici. Prisotnost nitratov v vodi je običajno posledica pretiranega gnojenja in razgradnje organizmov, nitriti pa nakazujejo onesnaženost vode s fekalijami, najdemo jih tudi kot aditive v mesu, klobasah, hitri prehrani ter umetno gnojeni zelenjavi. Fosfati so prisotni v vodi, če se v bližini uporabljajo umetna gnojila in zaradi gospodinjskih odplak.


Z raziskavo smo želeli potrditi, da so glavni viri onesnaževanja voda v našem okolju komunalne in industrijske odpadne vode, pa tudi umetna gnojila in pesticidi.
Na Zemlji je voda zelo razširjena in tudi dostopna, zato se uporablja v industriji, kmetijstvu, gospodinjstvu. Nujno je potrebna za življenje, veliko je uporabimo za pitje. Zaradi svojih lastnosti se uporablja za umivanje, pranje, kuhanje, raztapljanje, hlajenje.


V vodo tako prehajajo številne snovi, tudi nevarne ali celo strupene, ki močno onesnažujejo okolje in ogrožajo življenje. Gospodinjstva vodo in s tem okolje onesnažujejo s pranjem in fekalijami, industrija s težkimi kovinami in drugimi anorganskimi ter organskimi snovmi, kmetijstvo pa onesnažuje vodo z umetnimi gnojili in s pesticidi.
Pri raziskavi smo ugotovili, da je voda v reki Dravinji manj onesnažena s fosfatnimi ioni, ki so posledica komunalnih odplak in umetnih gnojil, in amonijevimi ioni, ki so posledica kanalizacijskih odplak in gnojnice, kot pa voda v potoku Brežnica, ki je precej bolj onesnažena, saj se odplake iztekajo naravnost vanjo. Onesnaženje povzroča nastajanje organskih strupov, ki so nevarni za vodne prebivalce, hkrati pa so hrana bakterij. Potok Brežnica v spodnjem toku tako nima več samočistilne sposobnosti in nujno potrebuje pomoč v obliki čistilne naprave. Izteka se v reko Dravinjo in vanjo prinaša visoko stopnjo onesnaženja.


Želimo si, da bi postali Dravinja in Brežnica tako čisti, kot sta bili nekoč. Za bolj čiste vode v Poljčanah predlagamo izgradnjo čistilne naprave, na katero se bo lahko priključilo čim več prebivalcev, seveda tudi industrija in ostali uporabniki. Za vse, ki se ne bi mogli priključiti na osrednjo čistilno napravo, pa priporočamo male biološke čistilne naprave za gospodinjstva.


Vsak izmed nas pa mora sam poskrbeti za manjše onesnaževanje voda. Voda je del narave, del našega okolja. Zaradi onesnaževanja izumirajo živali in rastline, saj spreminjamo njihovo naravno okolje. Vsa umazanija, ki jo človek spusti v vodo, na nek način poruši ravnovesje narave. Tako počasi, a zagotovo uničujemo naš planet.
Z raziskovalno dejavnostjo smo ugotovili, da lahko otroci in odrasli storimo veliko za ohranjanje čistih voda. Odpovejmo se uporabi snovi, ki lahko onesnažijo okoliške potoke in reke, ne odlagajmo plastike in drugih nerazgradljivih materialov v naravo, reciklirajmo in ločujmo odpadke, varčujmo z vodo, stvari uporabimo večkrat in jih ne zavrzimo po prvi uporabi, poskrbimo, da se motorno olje odda na bencinskih črpalkah oziroma na mestih za posebne odpadke, natančno upoštevajmo navodila za ravnanje s snovmi, ki jih uporabljamo, izogibajmo se prekomerni uporabi umetnih gnojil in škropiv.


Rezultate raziskovalne dejavnosti smo predstavili v dveh PPT predstavitvah, ena je v slovenskem in druga v angleškem jeziku, pripravljena sta Sway predstavitev v slovenskem in angleškem jeziku ter kratek dokumentarni film v angleškem jeziku. Vse fotografije v gradivih smo posneli sami. Projekt je bil predstavljen učencem in učenkam 7., 8. in 9. razredov naše šole ter šolam iz Litve, Srbije in Makol, s katerimi sodelujemo v projektu Erasmus+.


Zala Petelinšek, Žiga Hrup in Sara Pahole so povedali, da je bilo delo v projektu raznoliko, zanimivo, poučno in ustvarjalno. Pridobili so novo znanje in uporabne izkušnje v eksperimentalno-raziskovalnem delu, pri snemanju video posnetka in pri predstavitvi dejavnosti v angleškem jeziku. Pri delu so bili samoiniciativni in zavzeti, hkrati pa ob pridobljenih rezultatih zelo zaskrbljeni glede onesnaženosti bližnjega potoka. Pozanimali so se tudi, kako je z izgradnjo čistilne naprave v naši občini. Vinko Zobec, pomočnik ravnateljicena naši šoli in občinski svetnik, nam je povedal, da je pripravljen prostor, kjer bi lahko čistilna naprava stala, izrisani so načrti, podpisane nekatere potrebne pogodbe, pojavila pa se je le ena težava: denar. Za izgradnjo čistilne naprave je potrebnih 8,5 milijona evrov, česar pa Občina Poljčane zaenkrat ne more zagotoviti. Potrebna bi bila finančna pomoč države in EU. Na Občini se bodo še naprej zavzemali za čimprejšnjo izgradnjo čistilne naprave in obljubljajo, da se bo gradnja začela, kakor hitro bo to mogoče.


Pri letošnjih aktivnostih Erasmusa+ na naši šoli smo se naučili, da do lahko z odgovornim odnosom do narave prispevamo k bolj čistemu okolju, predvsem k bolj čistim vodam in s tem pomagamo vsem rastlinam, živalim in nam, ljudem.
V okviru projekta Erasmus+ smo na temo Kemijska analiza vode v reki Dravinji in potoku Brežnica sodelovali mentorji Tatjana Zgubič, Polona Kobale, Marina Koražija in Miran Voglar.

 

Foto utrinki

Tatjana Zgubič in Polona Kobale

Dostopnost