Društvo

Leta 1977 se je društvo poimenovalo po domačinu Bogdanu Krajncu. Bil je sin učiteljev. Rodil se je 30. 3. 1920 v Tinjah pri Velikovcu na Koroškem, kamor sta bila starša poslala kot slovenska učitelja. Po plebiscitu se je družina morala umakniti nazaj v Slovenijo. Prišla je v Poljčane, kjer je oče prevzel upraviteljstvo šole in je Bogdan preživel svoja mlada leta.

Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Mariboru, ki jo je leta 1940 uspešno končal. Po maturi je odšel na služenje vojaškega roka, med katerim ga je zatekla vojna. Po razpadu jugoslovanske vojske aprila 1941 se je vrnil v Poljčane k staršem. Okupator je zavedno Krajnčevo družino, tudi Bogdana, že junija leta 1941 izgnal v Srbijo. Zatočišče so našli v vasi Ribare. Tam je družina aktivno sodelovala v NOB, zaradi česar so Nemci aretirali in nato v taborišču ubili Bogdanovega starejšega brata Bogomila. Bogdan se je leta 1944 vključil v slovensko partizansko četo, ustanovljeno v Srbiji. Z njo se je boril na sremski fronti, kjer je bil ranjen. Zdravili so ga v bolnišnici v Zagrebu.

Njegovo hrepenenje po svobodi in Poljčanah, njegovem domačem kraju, kjer je živela njegova velika ljubezen, zaročenka Hilda, je bilo tako močno, da je aprila 1945 pobegnil iz bolnišnice v Zagrebu in se peš napotil v Poljčane, ki jih ni videl že štiri leta. A pobeg je bil zanj usoden. V gozdu, še v bližini Zagreba, je naletel na ustaše, ki so nedolžnega, mladega in plemenitega človeka umorili. Njegovo telo so našli partizani in ga identificirali po pismu, ki ga je napisal materi v Ribare v Srbijo, kjer je bila s svojo družino še vedno v izgnanstvu.

Bogdan Krajnc je bil pred vojno član Sokola v Poljčanah in odličen telovadec in športnik. Zrasel je v učiteljski družini, ki je bila povsem predana sokolski ideji. Oče je bil med ustanovitelji Sokola v Poljčanah in prvi starosta društva. V njem so bili včlanjeni tudi štirje njegovi sinovi in tri hčere. Večina med njimi so kmalu postali nepogrešljivi vodniki telovadnih vrst, tudi Bogdan. Bil je vsestranski športnik, predvsem orodni telovadec, plavalec, smučar in atlet. Ljubil pa je tudi druge športe: odbojko, nogomet, tenis, veslanje, kegljanje in alpinizem, hodil je tudi na taborjenja. Preplezal je mnoge slovenske gore. Ponosno je stal ob Aljaževem stolpu vrh Triglava. Rad pa je imel tudi Boč, ki se je dvigal v nebo blizu njegovega doma.

Bogdan Krajnc je bil skromen, pošten in tovariški mladenič. Ljubil je svojo domovino.