Prvi pridelki
Gredice so vsak dan bolj polne. Prijeten vonj se širi naokrog
in kot rastline, raste tudi znanje v malih glavah.
S prvimi pridelki male glave spoznavajo ali utrjujejo znanja o:
- pestrosti in uporabi različnih zeliščih,
- delih rastlin in njihovi užitnosti,
- skrbi za povrtnine,
- vsebnosti vitaminov in mineralov, razumejo vpliv prevoza na
kvaliteto prehrane.
Ob tem se je potrdila ena izmed hipotez, ki so se
porodile med izvajanjem projekta Hrana ni za tja v en dan, in sicer ta, da
učenci najraje pojedo hrano, ki jo pripravijo sami. Če jo povrhu vsega še
pridelajo sami ali vsaj pomagajo pri tem, pa še toliko raje.
Zalivanje in pletje
Pomladni nalivi so ugodno vplivali na razbohotenje plevela. Pogumno se mu zoperstavljajo prvošolčki z učiteljico Ireno Trnovšek. Tudi medonosno gredico so po pletju zastrli.
Drugo- in tretješolci v dnevih brez dežja radi pomagajo pri zalivanju. Predvsem radi zalivajo sadike jagod, saj so že nagrajeni z okusnimi zrelimi sočnimi sadeži.
Semena in sadike
Učiteljica Vesna Vilčnik je v začetku meseca maja prvošolce razveselila s sadikami zelišč in semeni solate ter korenja. V pripravljene visoke grede so učenci posadili mlade rastline in posejali korenovke ter solato. Umazane roke in dišeča zelišča so bila razlog za nasmejane otroške obraze.
Šestošolci so svoj projekt, idejo o vertikalnih vrtovih, pričeli pri uri gospodinjstva, nadaljevali pri pouku tehnike in ga pri uri gospodinjstva s pomočjo prvošolčkov in učiteljic Irene Trnovšek in Urške Križan tudi zaključili.
Tradicionalni slovenski travnik
V mislih na čebele so učenci 7. a pod vodstvom učiteljic Tatjane Zgubič in Marine Koražija še pravi čas posejali semena rastlin, ki jih najdemo na tradicionalnem slovenskem travniku. Učiteljici sta o projektu zapisali naslednje:
‘Učenci naše šole pridno in ustvarjalno sodelujejo pri uresničevanju trajnostnih projektov. Naš mini gozdiček raste, ograja ga varuje pred nepotrebnimi koraki, v sušnih dneh so učenci rastline pridno zalivali. V teh dneh pa smo obogatili okolico šole še s tradicionalnim slovenskim travnikom.
Sadovnjaki, polni ne le sadja, ampak tudi ptic, travniki, okrašeni s travniškimi cvetlicami, močvirja in dvoživke. To so delčki narave, ki jih moramo varovati in ohranjati. Okrog Miyawakijevega gozdička bo zato v kratkem zacvetel mini travnik, ki bo olepšal in obogatil naše življenje. Privabil bo čebele in ostale opraševalce, pa še kakšno drugo žival.
Travniki, ki rastejo na drugi strani potoka Brežnica in ob reki Dravinji so intenzivni travniki, z zelo malo različnih vrst rastlin in živali. Kmetje jih obdelujejo na sodoben način, z dognojevanjem, izsuševanjem in večkratno košnjo. Na robovih takšnih travnikov se pogosto zasejejo tujerodne vrste, ki izrivajo tradicionalne domače rastline.
Nekoč so tukaj rastli zelo bogati travniki z različnimi vrstami trav in cvetnic, prevladovala sta tradicionalna košnja in spravilo krme. Na takšnih travnikih se je pasla živina, ni bilo dognojevanja z umetnimi gnojili, izsuševanja, požiga ruše, preoravanja.
Tradicionalni travniki so v sodobnem času premalo donosni in potrebnega je veliko časa za pridelavo sena. Zato žal izginjajo iz slovenskega in tudi evropskega prostora.
Zakaj pa so tako pomembni? Tradicionalni travniki so pomembna zaloga naravne semenske banke. Potrebni so za ohranjanje raznolikosti travniških rastlin, ohranjanje videza pokrajine, naravne zapuščine, ohranjanja in vračanja k tradiciji, za sprostitev, pa tudi za veselje ob pogledu na pisano travniško preprogo.
Izdelava vertikalnih vrtičkov
Šestošolci so ponotranjili predavanje dr. Vrhovnikove do te mere, da so pri pouku tehnike in pod mentorstvom učiteljice Sabine Kralj izdelali dvoje navpičnih gredic na trikotnem podstavku. Les so zaščitili in pripravili na zunanje razmere.
Zapis učiteljice Sabine Kralj s šolske spletne strani:
‘V naši šoli sta samooskrbnost in trajnost naša izbira. V okviru projektov Erasmus+, Pogum in Eko šola skrbimo za urejen šolski vrt, mini gozdiček, tradicionalni slovenski travnik, za gredo z medovitimi rastlinami in hotel za žuželke. To šolsko letom pa, kot že veste, sodelujemo z Inštitutom za okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj SeMe iz Poljčan, v katerem delujeta dr. Petra Vrhovnik in dr. Kim Mezga. In prav iz tega sodelovanja so nastale visoke stopničaste grede, zamisel pa je med šestošolce prenesla učiteljica Urška Križan.
Te grede odlično dopolnjujejo šolski učni vrt.
Posebej smo ponosni, da so učenci sprejeli recikliranje, tako iz starega in že rabljenega nastane nekaj novega. Grede so narejene iz ostankov lesa, ki smo ga že dolgo hranili v tehničnem skladišču, uporabili smo tudi stara in zavržena korita za rože. Nekaj lesa je prispeval naš hišnik. Vsemu temu materialu so učenci vdahnili novo življenje.’
Kaljenje semen
Tretješolci pri pouku spoznavanja okolja po učnem načrtu spoznavajo razmnoževanje rastlin. V sklopu pouka so h kalitvi pripravili različne rastline, fižolček pa po nekaj tednih v razredu presadili tudi v grede na prosto.
Predavanje iSEME
Šestošolci so v okviru pouka gospodinjstva razmišljali o ravnanjih ljudi, ki škodijo okolju, torej zraku, vodi, prsti. Dr. Petra Vrhovnik z Inštituta SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, je učencem podrobneje predstavila sestavo prsti in njen pomen za naš obstoj ter izpostavila pomen samooskrbe, tudi ob pomanjkanju prostora, recimo, če živimo v mestu. V sem tem prepoznavamo navdih za preskok iz teorije v prakso in lep primer medpredmetnega povezovanja.
Miyawakijev gozdiček ob šoli
Ob šoli raste mini gozdiček, zasajen z drevesi in grmički, ki so avtohtoni v tem delu Slovenije. Tako nastaja mini ekosistem, ki se počasi spreminja v domovanje ali zatočišče za žuželke, ptice, male živali.
Koordinatorica Erasmus+ projekta Radi imamo trajnostno naravnano družbo Marina Koražija je na šolski spletni strani zapisala takole:
‘Te mini gozdove je navdihnil Akira Miyawaki, japonski botanik, ki je pionir edinstvenega načina zasajanja gozdov, znanega kot Miyawakijeva metoda. Vključuje zasaditev različnih avtohtonih dreves in grmovnic blizu skupaj. Tri leta potem skrbimo, da rastline zaživijo, odstranjujemo rastline, ki ne sodijo v gozdiček. Šele potem rastline prepustimo same sebi, da zrastejo v gost gozd.
Po Miyawakijevi metodi naj bi drevesa zrasla 10-krat hitreje kot v naravnem gozdu, gozdički pa so tudi biološko bolj raznovrstni kot gospodarski gozdovi v naravi. Raznolikost drevesnih vrst privablja različne žuželke in dvoživke, ki iščejo hrano in zavetje.
Miyawakijeva metoda je postala priljubljena v po vsej Evropi in tudi po svetu. Spoznali smo, da lahko gojimo lastne mini gozdove. V okviru Erasmusa+ in projekta Love Sustainable Society širimo ideje trajnostnega razvoja. Novembra 2021 so učenci naše šole in vrtnarska ekipa na čelu s strokovnjakom s področja hortilukture, ing. Juretom Justinekom, zasadili prvi Miyawakijev gozd v Poljčanah. V njem rastejo rumeni in rdeči dren, puhasti hrast, mali jesen, šmarna hrušica, črni trn, malinjak, navadna bodika, brogovita, enovrati glog, navadna leska, divja jablana, divja hruška, navadni ruj, pravi kostanj. Že imena rastlin zvenijo tako domače in tradicionalno!’
Postavitev in priprava visokih gredic
Priprava gredic
Učiteljica Irena Trnovšek je ob robu šolskega igrišča s pomočjo hišnika Toneta Gajška najprej nasula zemljo, nato pa je skupaj z učenci prvega razreda zemljo ogradila z večjimi kamni. Prvošolci so gredico pomagali okopati in jo pripravili na zimo.
Učiteljica biologije Tatjana Zgubič je o medoviti gredici zapisala naslednje:
‘Namen priprave grede z medovitimi rastlinami je ustvariti nov ekosistem, ki bo trajnostno obogatil naš prostor. Tako bomo lahko opazovali rastline, razumeli povezave in vplive različnih dejavnikov okolja nanje. Zavedali se bomo pomena podnebnih sprememb na živo in neživo naravo, spoznavali nove rastline in njihove življenjske kroge. Videli bomo, kdaj rastline spomladi vzbrstijo, poženejo prve poganjke in prve liste, kdaj zacvetijo in kako se oblikujejo semena. Opazovanje razvoja rastlin je tudi del izobraževalnega procesa. Tako bomo ozaveščali spoznanja o nujnosti ohranjanja narave. Učenci 7. in 8. razredov smo ob hotelu za žuželke na šolskem igrišču posadili medovite rastline, ki bodo čebelam in drugim žuželkam ponujale medičino in cvetni prah, mi pa bomo imeli prekrasen vrt, poln zdravilnih zelišč, začimbnic in dišavnic ter okrasnih rastlin, ki bodo osrečevale naše oko in srce.’
