Praznovanje 200-letnice šolstva na Poljčanskem se je začelo v šolskem letu 2008/2009. Rimski filozof in učitelj Avrelij Avguštin je zapisal: Sedanjost glede preteklosti je SPOMIN, sedanjost glede sedanjosti je VPOGLED, sedanjost glede prihodnosti pa je PRIČAKOVANJE. Leta 2010 je izšel obsežen zbornik z naslovom Stezice preteklosti za krila prihodnosti, ki je združil preteklost s sedanjostjo ter na široko odprl vrata v prihodnost.

V uvodniku zbornika STEZICE PRETEKLOSTI ZA KRILA PRIHODNOSTI so bile zapisane naslednje besede:

… Šola je bila in je tudi danes prostor, kjer se mladi srečajo z  znanjem, ustvarjenim skozi zgodovino človeštva. Osnovna šola na prvi stopnji izobraževanja opremlja mlade z vsem tistim  védenjem, ki je potrebno za samostojno in ustvarjalno delovanje v nadaljnjem izobraževanju in kasneje v odraslosti.

Daleč za nami so časi, ko je v družbi veljalo prepričanje, da je učitelj tisti, ki ve in zna, učenec pa tisti, ki mora učitelju slediti in za njim ponoviti ‘pravilne odgovore in postopke’, da bo znal in vedel.

Svet, v katerem živimo, se spreminja tako hitro, da je  poučevanje vsebinskih znanj po principu ‘ponavljanja pravilnih odgovorov’ nesmiselno, saj nihče ne more več napovedati, katera vsebinska znanja bodo naši  učenci potrebovali npr. čez deset let.

Tako je v hitro spreminjajoči se, globalno povezani družbi, kjer lahko učenec poišče želeno informacijo (znanje) s preprostim ‘klikom’, naloga učiteljev, da učencem pomagajo razvijati  miselne procese in veščine, s katerimi bodo lahko poiskali, razumeli  in za svoje potrebe uporabili ali ustvarili novo znanje, informacijo, spoznanje.

Zato je danes ena najpomembnejših nalog osnovne šole učenje učenja. S pomočjo učiteljeve povratne informacije o opravljenem delu učenec prepoznava svoja močna področja, učni potencial, principe in strategije učenja. Namesto ponavljanja ‘dokončnih spoznanj’ poteka poučevanje kot  skupno razmišljanje učitelja in učenca o njegovem  delu, napredku in nadaljnjih učnih korakih.

S spremenjenim konceptom znanja so se močno spremenili vloga učitelja in učenca,  odnos med njima, porazdelitev odgovornosti in  način učenja ter poučevanja. S tem pa tudi potrebe materialnega okolja, v katerem se učenje odvija.

Ob pregledu lastne 200-letne zgodovine ugotavljamo, da je okolje, v katerem deluje naša šola, vedno, tudi v najtežjih obdobjih, skrbno spremljalo in ustvarjalo dobre pogoje za vzgojo in izobraževanje mladih. (mag. Francka Mravlje, ravnateljica Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane)

… Dani osnovni pogoji ne pomenijo veliko, če niso podprti s kvalitetno vsebino, ki jo lahko ponudi le dober kader za izvajanje kvalitetnega programa. Le ta mora, preden se loti tako občutljivega področja, kot je delo z otroki, nujno razčistiti z lastno identiteto in se soočiti s samokritičnostjo, delavoljnostjo in strokovno sposobnostjo. Posebej jasno pa je, da morajo strokovni delavci delati z ljubeznijo: oproščati, biti dobri, potrpežljivi, prenesti marsikaj, ne misliti slabo, privoščljivo in zlonamerno.

Učenci se morajo zavedati, da imajo primerljivo nekoliko boljše pogoje kot marsikateri njihovi vrstniki v Sloveniji in Evropski uniji. Starši so dolžni spodbujati pozitiven odnos do šole kot institucije. Strokovni delavci nimajo razlogov za iskanje in opravičevanje morebitnega manj kvalitetnega dela zunaj sebe, v prostorski stiski, pomanjkanju didaktičnih pripomočkov in v pomanjkanju drugih materialnih dobrin. (Stanislav Kovačič, župan Občine Poljčane)

 

… Na poljčanski šoli smo se začeli pripravljati na spoznavanje spomina, ki ima svoje korenine v daljnem letu 1809. Pred začetkom praznovanja je bil imenovan ožji pripravljalni tim in nastajati so začeli prvi načrti za izvedbo tako obsežnega projekta. Opredelili smo način dela, vsebino, datume, imenovali smo vodje podprojektov. Sodelovali smo vsi strokovni delavci in ostali zaposleni, povezali smo se s takratnimi in nekdanjimi učenci, z nekdanjimi učitelji, s številnimi Poljčančani in prebivalci okoliških krajev. Ustvarjali smo z učenci in zanje, bogatili smo njihova vseživljenjska znanja in izkušnje.

Pripravili smo novinarsko konferenco, sodelovali z radijskimi postajami, časopisi, televizijo, bogatili smo šolsko spletno stran.

Poskrbeli smo za publikacijo spremljevalnih gradiv, izid knjižice z ljudsko kulturno zapuščino Poljčan in okolice, pripravili smo gradivo za obsežen zbornik Stezice preteklosti za krila prihodnosti. V njem je bogato fotografsko gradivo, estetska likovna oprema, kar se da objektivno urejeno besedilo o zgodovini poljčanske šole ter zapisi o vseh dogodkih in prireditvah v prazničnem letu. Odprli smo knjigo vtisov, razpisali natečaj za šolsko himno in dobili besedilo, ki je uglasbeno. Šolska himna bo poslej spremljala svečane trenutke naše šole.

Tako je bil uspešno zaključen eden največjih projektov na področju šolstva v občini Poljčane in eden večjih v širšem okolju. Zanimivo delo, polno izzivov in iskanj, nikdar ni pretežko, če je opravljeno z odličnimi sodelavci, ki so ustvarjalno in predano pripravljali  ter uspešno izpeljali dogovorjene naloge in svoje podprojekte.

Šolsko leto 2008/2009 je bilo tako le drobna pika na časovnem traku zemeljske zgodovine, a pomemben zgodovinski mejnik za poljčansko šolo. Čas je za vsakega izmed nas enkraten, neponovljiv, pomemben, a tudi omejen. Minevanje pa presega nadčasna večnost idej in duha. In prav to dvoje je tesno povezano z zadnjimi dvesto leti na Poljčanskem, v katerih je nastala in ostala, se spreminjala in prilagajal ter dozorevala naša šola. (Marina Koražija, vodja projekta praznovanja 200-letnice šolstva na Poljčanskem)

STEZICE PRETEKLOSTI ZA KRILA PRIHODNOSTI

VPOGLED

V zborniku je predstavljenih 20 prireditev v prazničnem šolskem letu 2008/2009. 20 prireditev za 200 let zgodovine, ki so odmevale v ožjem in širšem slovenskem prostoru: Korajža velja, Impresije iz učilne in s platna, Od Špelke do lušečkih vil, Petelinček se je oženil, Praznične drobtinice, Rodi se čusto, rodi se pesem, Podarjamo pot v prihodnost, Nekoga moraš imeti rad, Bog žegnaj hrano in družino, Od zvona do čičke, Bistre glave tudi sanjajo, Fotografije zrcalijo pretekle podobe, Brezčasna govorica čopiča, Šport skozi čas, Ustvarjamo, raziskujemo in potujemo s tokom Dravinje, Stezice preteklosti za krila prihodnosti, Podajmo si besede, Travniki so že zeleni, s poljskim cvetjem razcveteni, Pesem, poj mi in uradni zaključek praznovanja z izidom zbornika Zahvala današnjim in spomin prihodnjim.

SPOMIN

Na straneh Zbornika najdemo zgodovinske podatke, ki nas popeljejo v različna obdobja naše šole od leta 1809 naprej. Predstavljamo nekaj utrinkov:

– Upravitelj Franc Ranner je opravil izredno pomembno delo, saj je uspel zbrati podatke o dogodkih iz življenja in dela šole vse od ustanovitve leta 1809. V prvi šolski kroniki je zapisal popoln seznam učiteljev od ustanovitve šole dalje, in to ob pomoči starih, žal izgubljenih župnijskih kronik. Kroniko je pisal do leta 1899. V svojih zapisih je poudaril, da je bila prva privatna šola v hiši kmeta Antona Prešerna v Poljčanah, št. 44.

– Leta 1828 so zgradili prvo šolsko poslopje ob cerkvi, ki je kot stanovanjska hiša ohranjeno še danes. V tej zgradbi je živela pisateljica Erna Starovasnik, ki je zapisala znano pravljico Topli potok. Na hiši je vgrajena spominska plošča v pisateljičin spomin.

– Leta 1918 sta se združili šoli iz Zgornjih Poljčan in Pekla. Pouk je potekal samo v slovenskem jeziku. Leta 1920 so na šoli Poljčane imenovali za upravitelja Alojza Krajnca. Začel je pisati šolsko kroniko in jo pisal vse do leta 1941. V tem času so bili četrtki pouka prosti. Šolsko leto se je začenjalo 3. novembra, zaključevalo pa 31. avgusta. Leta 1922 so uvedli matične liste, naznanila pa zamenjali z izkazom o napredku.

– Šola v Zgornjih Poljčanah je bila temeljito obnovljena, leta 1955 so dobili vodovod. Sanitarna inšpekcija je leta 1956 zahtevala copate za vse učence, leta 1958 pa so v vseh učilnicah položili parket. Leta 1956 sta se naselji Pekel in Maharska vas preimenovali v Poljčane, dotedanje Poljčane pa v Zgornje Poljčane.

– V šolskem letu 1963/1964 je bilo skupaj s podružnično šolo Studenice kar 723 otrok. Še vedno so prihajali učenci iz sosednjih krajev: iz Laporja in Loč, z Zbelovega, Jerneja, s Sladke Gore in iz Lemberga. V tem šolskem letu se je namesto nemščine, ki se je poučevala od 2. svetovne vojne, začela poučevati angleščina.

– Leta 1969 je bilo prvič organizirano tekmovanje za Ingoličevo bralno značko in šola Poljčane je bila na tem področju prva v občini Slovenska Bistrica. Ob 200-letnici šolstva v Poljčanah praznujemo tudi 40-letnico bralne značke.

– Januarja 1973 je bilo dograjeno novo šolsko poslopje. Vsi učenci so imeli poslej pouk le dopoldan in vsi pod isto streho. Urejena je bila sodobna kuhinja, ob malicah so začeli pripravljati tudi šolska kosila. Šola je dobila prvo ambulanto šolskega zobozdravnika.

– V šolskem letu 1975/1976 je bila ukinjena podružnična šola v Studenicah.

– V naslednjem šolskem letu je bila uvedena celodnevna šola, ki naj bi trajala 12 let. Vsi učenci so imeli kosilo v šoli, potrebščine so puščali v šolskih omaricah, uvedene so bile ure samostojnega učenja. Učenci predmetne stopnje so imeli pouk od sedmih do pol štirih popoldne. Prostorska stiska je bila velika, še posebej je manjkala telovadnica. Starši in učenci s takšno šolo niso bili zadovoljni.

– V šolskem letu 1990/1991 je bilo uvedeno zunanje preverjanje znanja, potekalo je do leta 2005, ko ga je nadomestilo nacionalno preverjanje znanja. Bilo je obvezno za vse učence 9. razreda.

– V šolskem letu 1992/1993 se je začelo na šoli izvajati zgodnje učenje tujega jezika, sprva v 4., nato še v 3. razredu. Uvedena so bila tri ocenjevalna obdobja, prej so bila štiri.

– Osnovna šola je za potrebe računalniškega krožka iz lastnih sredstev v letu 1984 kupila prvi računalnik. Že v naslednjem letu smo na šoli imeli za tiste čase dva sodobna računalnika Commodore64, ki sta za izhodni enoti uporabljala običajni televizor in tiskalnik. Prvič se je na šoli pojavil predmet informatika in računalništvo. Za shranjevanje podatkov so se uporabljale enote za kasete in prve 5,25 palčne diskete.  Učenci so programirali v programih Basic, Pascal in LOGO. Leta1989 smo na šoli dobili osebni računalnik s procesorjem 80286 in iglični tiskalnik. Prvo povezavo s spletom smo dosegli v letu 1996.

– V šolskem letu 2001/2002 smo vstopili v program 9-letne osnovne šole. Učenci vstopajo v šolo s šestim letom, v prvem razredu je ob učiteljici še dodatna strokovna delavka, vzgojiteljica. Učenci prve triade puščajo potrebščine v šoli, domačih nalog ni, dovolj časa in poudarka je za govorjenje, poslušanje, orientacijo v prostoru, ponavljanje, utrjevanje, individualizacijo, več je didaktičnih iger.

– Šolska spletna stran je bila vzpostavljena v šolskem letu 2006/2007. Na spletni strani šole objavljamo novice, fotografije, obvestila za učence in starše, poročila o delu šole, letni delovni načrt …

– Raziskovalno delo je ena izmed stalnic naše šole. Spreminjajo se teme in načini dela, številne raziskovalne naloge pa so bile nagrajene na državnem nivoju. Učenci se vsa leta udeležujejo tekmovanj na ravni šole, regije in države. Ob sodelovanju z mentorji tekmujejo na področju matematike, slovenščine, angleščine, nemščine, računalništva, logike, kemije, fizike, zgodovine, biologije, vesele šole, astronomije, znanja o sladkorni bolezni, šaha, športa.

Urednica zbornika Stezice preteklosti za krila prihodnosti in vodja projekta praznovanja 200-letnice šolstva na Poljčanskem Marina Koražija