V času projekta Hrana ni za tja v en dan in njegovega predhodnika, ki ga je pred tremi leti vodil učitelj Goran Sabolič, smo opazili, da je nujno potrebno kontinuirano osveščanju o pomenu hrane in našem odnosu do nje.
Zato v prihodnje nameravamo še naprej opozarjati o zavestnem prehranjevanju, skrbi za naravne vire in tudi v okviru letnega delovnega načrta dati poudarek na poznavanju procesa pridelave hrane in pomenu lokalne samooskrbe.
7. razstava ob dnevu brez zavržene hrane
V petek, 22. 4. 2022, smo skupaj z Dnevom Zemlje obeležili Dan brez zavržene hrane. V avli in ob stopnicah, ki vodijo v šolsko jedilnico, smo pripravili razstavo. Po ozvočenju smo opozorili na skrbno ravnanje s hrano, o pomenu lokalne pridelave hrane ter o vplivu prehrambene industrije na naš planet.
Intervju s kuharicami
V tednu pred Dnevom brez zavržene hrane smo z učeni 6. b razpravljali o delu šolskih kuharic.
Učenci so izrazili hvaležnost, da kuharice kuhajo celo dopoldne, pripravljajo različne menije za različne diete in skrbijo, da so učenci siti in zdravi.
Med pogovorom smo ugotovili, da na nekatera naša vprašanja nimamo odgovorov, zato smo se odločili, da te odgovore poiščemo kar pri kuharicah. Kuharica, Jasna Bauer, se je odzvala in se pogovarjala z učenci 6. b.
»Kaj se zgodi s hrano, če jo vzamemo in je ne pojemo? Kam jo date?«
» Tako hrano zavržemo, gre v smeti.«
»Je enako, če skuhano hrano zavržemo ali če ostane?«
»Ni, prvo zavržemo, drugo uporabimo naslednji dan za malico in podobno.«
»Bi lahko sproti kuhale?«
»Žal ne. Vas je preveč.«
»Ali imate občutek, da smo v marcu zavrgli manj hran, kot septembra? Smo napredovali?«
»Zdi se, da ni velikih sprememb.«
»Kako se ve počutite? Kaj je vam pomembno?«
»Da ste vi zadovoljni in radi poskušate novo hrano.«
Anketa uspeha
V začetku meseca aprila smo sklenili, da je čas, da z anketo preverimo, kakšno je trenutno stanje glede odnosa do hrane.
Na razrednih urah so razredniki z učenci rešili naslednjo anketo:
Rezultate smo predstavili v grafih.
Razredno delo od oktobra do aprila
Prosili smo jih, naj s svojimi učenci dva- do trikrat tedensko vnesejo podatke o šolskih prehranjevalnih navadah in se sproti pogovarjajo o osebnem in razrednem napredku glede odnosa do hrane.
Iz nekaterih razredov smo pridobili velik vzorec rezultatov (4.a, 2.b, 6.a, 5.a, 3.b, 3.a). Pripetilo se je tudi, da so se v enem oddelku starši učenca tako razburili, zakaj se vmešavamo v otrokovo prehranjevanje, da smo merjenje ne zaužite hrane v tem razredu opustili
Cilji aktualnega projekta
- Zmanjšati in preprečiti nastajanje zavržene hrane doma in v šoli (hrana ni in ne sme biti odpadek).
- Spodbuditi praktično uporabo neporabljene hrane in prikazati pravilen način shranjevanja prehranskih izdelkov (kuharski mojster ni tisti, ki dobra kuha ter ustvarja veliko odpadkov, temveč tisti, ki premišljeno nakupuje in uporabi vse sestavine).
- Pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane (kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke).
- Povečati zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano.
- Skrbeti in krepiti izobraževanje o odgovornem ravnanju s hrano in zavrženo hrano.
Preteklo delo
Pred nekaj leti se je pod mentorstvom učitelja Gorana Saboliča izvajal projekt, katerega cilj je bil odgovoren odnos do hrane. Takrat so učenci skupaj z mentorjema merili prostornino oziroma težo hrane, ki se na določen dan ni pojedla.
Izmerili so znatne količine nezaužite hrane. Ta količina je predstavljala ne samo odpadoe hrano, ampak tudi hrano, ki je bila naslednji dan reciklirana. Mentor je raziskavo strnil v poročilo, ki je pri aktualnem projektu Hrana ni za tja v en dan večkrat služilo kot izhodišče.
Takrat je mentor skupaj z učenci uredil stenske panoje, ki so še danes na stenah jedilnice. Učenci ob eni izmed teh sten čakajo na kosilo in lahko mimogrede preberejo kakšno informacijo o hrani.
