Tukaj poglej naše aktivnosti na eTwinning Twin Space.
V petek, 3. junija, sva se z mentorico Marino Koražijo udeležili podelitve priznanj s tekmovanja Zeleno pero, ki je potekalo v Celju. To je tekmovanje v pripravi novinarskih prispevkov na določeno trajnostno temo, ki je bila v letošnjem šolskem letu VREME. Skupaj z ostalimi prejemniki priznanj ter mentorji smo se zbrali pri Splavarskem mostu ob Savinji, kjer smo spoznali g. Boštjana Pihlerja z Zavoda za gozdove, območna enota Celje, in predstavnike društva Planet Zemlja. Prisotna sta bila še meteorolog Andrej Velkavrh in meteorologinja Tanja Cegnar, ki sta bila med ocenjevalci naših izdelkov.
Pot smo nadaljevali po celjskem Mestnem gozdu, kjer smo ustvarili gozdno mandalo iz drevesnih listov in plodov, nato pa se odpravili do drevesne hiše. Ogledali smo si notranjost te zanimive zgradbe pod krošnjami bukev, zatem pa je potekal še uradni del podelitve. Po zaključku smo imeli še nekaj časa za spoznavanje in druženje, nato pa smo se odpravili vsak proti svojemu domu.
Vesela sem, da sem z raziskovalnim postopkom zbrala ustrezne informacije iz literature in ustnih virov. Sodelovala sem z gozdarko in naravovarstvenico Andrejo Senegačnik, ki je bila nekoč naša učenka, s Civilno iniciativo Poljčane, predstavnikom Kamnoloma Poljčane, Zavodom za gozdove, enota Maribor, ter z gozdarjem Markom Furmanom. Zbrala sem številne potrebne informacije, pa tudi strokovna in osebna mnenja.
V svojem raziskovalnem novinarskem prispevku sem iskala povezave med širjenjem kamnoloma in načrtovanim obsežnim posekom gozda ter posledičnimi vplivi na življenje lokalnega prebivalstva, na naravo ter daljnoročno gledano tudi na vreme in celo klimo. Na naši šoli že nekaj let v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ razmišljamo in delujemo trajnostno, ta novinarski prispevek pa še bolj povezuje naša prizadevanja z lokalno skupnostjo.
Ostale fotografije si oglejte tukaj.
Zaključno srečanje mednarodnega projekta Erasmus+
V petek, 3. junija, sva se z mentorico Marino Koražijo udeležili podelitve priznanj s tekmovanja Zeleno pero, ki je potekalo v Celju. To je tekmovanje v pripravi novinarskih prispevkov na določeno trajnostno temo, ki je bila v letošnjem šolskem letu VREME. Skupaj z ostalimi prejemniki priznanj ter mentorji smo se zbrali pri Splavarskem mostu ob Savinji, kjer smo spoznali g. Boštjana Pihlerja z Zavoda za gozdove, območna enota Celje, in predstavnike društva Planet Zemlja. Prisotna sta bila še meteorolog Andrej Velkavrh in meteorologinja Tanja Cegnar, ki sta bila med ocenjevalci naših izdelkov.
Pot smo nadaljevali po celjskem Mestnem gozdu, kjer smo ustvarili gozdno mandalo iz drevesnih listov in plodov, nato pa se odpravili do drevesne hiše. Ogledali smo si notranjost te zanimive zgradbe pod krošnjami bukev, zatem pa je potekal še uradni del podelitve. Po zaključku smo imeli še nekaj časa za spoznavanje in druženje, nato pa smo se odpravili vsak proti svojemu domu.
Vesela sem, da sem z raziskovalnim postopkom zbrala ustrezne informacije iz literature in ustnih virov. Sodelovala sem z gozdarko in naravovarstvenico Andrejo Senegačnik, ki je bila nekoč naša učenka, s Civilno iniciativo Poljčane, predstavnikom Kamnoloma Poljčane, Zavodom za gozdove, enota Maribor, ter z gozdarjem Markom Furmanom. Zbrala sem številne potrebne informacije, pa tudi strokovna in osebna mnenja.
V svojem raziskovalnem novinarskem prispevku sem iskala povezave med širjenjem kamnoloma in načrtovanim obsežnim posekom gozda ter posledičnimi vplivi na življenje lokalnega prebivalstva, na naravo ter daljnoročno gledano tudi na vreme in celo klimo. Na naši šoli že nekaj let v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ razmišljamo in delujemo trajnostno, ta novinarski prispevek pa še bolj povezuje naša prizadevanja z lokalno skupnostjo.
Ostale fotografije si oglejte tukaj.
Tretji dan
Gostitelji iz litvanske šole Vilniaus Antakalnio Progimnazija so za partnerske šole pripravili pester program zadnjega dne. Najprej so nas povabili v dvorano, kjer so pripravili zaključno prireditev. Predstavitev celotnega triletnega uspešnega dela je potekala ob pripovedi, video posnetkih in poročilu o dejavnostih. Gostitelji so dodali koncert pevske skupine in modno revijo z oblačili, narejenimi iz materialov, ki so jih ponovno uporabili.
Sledila je predstavitev pouka pri uri glasbe, tehnike in tehnologije in likovne vzgoje. Učenci in učiteljica so pri uri glasbe ustvarili ritmično glasbeno točko s plastičnimi lončki, ki so bili že uporabljeni in potem umiti ter zadnji, ki so jih pred dvema letoma še imeli na šoli. Dodali so besedilo s trajnostno vsebino. Pri izvedbi pesmi smo sodelovali vsi. Med uro tehnike smo spremljali tiskanje na majico in izdelavo priponke, pri likovni pa ročno žaganje in barvanje najljubšega filmskega junaka.
Na šoli imajo tudi uspešno novinarsko-snemalno ekipo, ki pripravlja Breaking-News. Za goste iz treh partnerskih šol so pripravili intervju, v katerem so nas povprašali o uresničevanju ciljev projekta, o naših občutkih ob obisku v njihovi deželi, pa tudi o tem, če smo se naučili kakšno litvansko besedo. Litvanščina je arhaični baltski jezik, ki ima 32 črk, med njimi tudi č, š in ž, pa tudi y. Ena izmed najlepših litvanskih besed je beseda hvala, ačiū.
Gostitelji so nas v nadaljevanju dne razdelili na skupine in njihovi učenci so nam predstavili šolo, vse od jedilnice, telovadnice, igrišča, do učilnic in zbornice. V odlični angleščini so nam sproščeno pripovedovali o življenju na šoli, celo litvansko himno so nam zapeli.
Obiskati novo deželo, v njej spoznati prijazne ljudi, odlično šolo, številne podobnosti in tudi razlike med nami, je doživetje, ki ostane v spominu. In pusti vtis. Ravnateljica mag. Francka Mravlje je zapisala:
‘V šoli Vilniaus Antakalnio Progimnazija, ki je precej večja in po gradnji podobna naši, je vzdušje prijetno in prijazno. Takšni so tudi medsebojni odnosi. V učilnicah je samo potreben pedagoški nemir, v odmorih na hodnikih ni tekanja ali kričanja, niti zelo glasnega pogovarjanja. Vzdušje je umirjeno in spodbudno. Imajo 8-letno šolo. Odmori med urami so dolgi 10 minut za zamenjavo učilnic, imajo tudi dva daljša odmora po 30 in 20 minut. Na pouk čakajo na hodnikih pred učilnicami, kjer je veliko klopi. Pogovarjajo se tiho, vzdušje je ves čas zelo umirjeno. Ob našem obisku so večinoma imeli v rokah mobilnike. Nekateri za učenje, večina za igrice. V šoli uporaba mobilnih naprav sicer ni prepovedana, razen pri pouku. Učenci povedo, da je uporaba mobilnikov med odmori odvisna od dežurnih učiteljev.
Učitelji v odmorih ne odhajajo v zbornico, pač pa ostajajo v svojih učilnicah. Zbornica je manjši prostor, kjer lahko učitelji najdejo informacije o nadomeščanju, v njej sta hladilnik, avtomat za kavo, mikrovalovka, nekaj miz in zofa. Prostora je dovolj le za manjše število učiteljev.
V dveh daljših odmorih učenci odhajajo na igrišče, kjer večinoma malicajo, igrajo košarko, odbojko, se pogovarjajo ali sprehajajo. Na notranjem dvorišču je veliko negovanih travnatih površin. Na njih rastejo stara, visoka dreves, ki so v Litvi zelo cenjena. Imajo šolski vrt in veliko zasajenega cvetja ter gredic. Za te skrbijo predvsem učenci. V rastlinjaku delajo učitelji in učenci.
V učilnicah, ki smo jih obiskali, tudi v učilnici tehnike, je bilo opaziti, da skrbno ravnajo s šolsko opremo.
Pouk traja od 8.30 do 15.25, če ima učenec skupaj z izbirnimi predmeti 7 ur pouka. Šola se odpre ob 7. uri. Vhodna vrata so ves čas zaklenjena. Pregled nad prihodi ali odhodi učencev v času pouka imata varnostnica in varnostnik. Učenec lahko odide iz šole le s pisnim soglasjem učitelja.’
Naša šolska pedagoginja Nada Druškovič je opazila, da so oddelki številčni. Ko je povprašala, kdaj učenci začnejo s šolanjem, je izvedela, da pri sedmih letih, če je otrok dovolj zrel, tudi pri šestih. Učenci lahko ob državnih šolah izberejo še šolanje na šolah Montessori, Suzuki ali Waldorf. Od 1. do 4. razreda nimajo številčnih ocen, učencem informacijo o napredovanju posredujejo v obliki kratkega opisa. Izobraževalni program pa se lahko prilagodi glede na posebne potrebe učencev. Učencem s posebnimi potrebami, njihovim staršem in učiteljem pomagajo specialni pedagogi in socialni pedagogi, na drugih šolah tudi logopedi, psihologi in drugi strokovnjaki. Če je otrok potreben dodatne strokovne pomoči, določijo na ravni občine.
Pomočnik ravnateljice in naš matematik, Vinko Zobec, je po obisku o šoli razmišljal tako: ‘Šolo obiskuje nekaj manj kot 1200 učencev, zaposlenih je 126 ljudi, od tega okrog 70 učiteljev. Zgradba je starejša in primerno vzdrževana. Prostorski normativi so verjetno drugačni kot pri nas, saj so nekatere učilnice na predmetni stopnji precej manjše. Zaradi obnov in nadgradenj so nastale nivojske razlike med stopnicami in hodniki. Za pouk tehnike imajo v delavnici mizarske mize in dobro opremljen strojni del. Vhod v šolo je zaklenjen. Imajo prenovljeno športno igrišče s tartanom in travnatimi površinami, okrog šole pa drevesa, rože in klopi.
Učenci so v šoli obuti. Imajo garderobne omarice, vanje odlagajo oblačila, lahko tudi malico, ki si jo prinesejo od doma.
Vsak razred ima svojo garderobo, učenci se ne preobuvajo. V šolo prihajajo tudi s skiroji, kolesi in rolkami, pa seveda peš, s starši in z avtobusom. Skiroje lahko priklenejo, za rolke imajo posebno stojalo.’
Športnega učitelja Ranka Leskovarja je zanimala primerjava med obema šolama: ‘Pri nas razpolagamo z mnogimi športnimi rekviziti in smo glede tega zelo dobro opremljeni. Učenci naše gostiteljske šole ne tekmujejo proti drugim šolam na športnem področju, organizirana pa so tekmovanja npr. v nogometu, ragbiju, plavanju … Eden izmed učiteljev športne vzgoje je trener ragbija, zato dosegajo uspehe tudi na tem področju. Zanimiv je način ocenjevanja, saj je za dobro oceno pomemben dober dosežek. Všeč mi je, da imajo pri vhodu in na dvorišču mize za namizni tenis in ročni nogomet. Učenci igrajo na zunanjem igrišču športne igre tudi med odmori, atletska steza je podobno kot pri nas dolga 200 metrov.
Naša gostiteljica Irma nam je razložila, da so vsako leto organizirane litvanske šolske igre. Želijo namreč, da mladi iz Litve tekmujejo med sabo. Organizirajo tekmovanje v 25-ih športih, sodeluje okrog 200.000 učencev. Tudi Progimnazija iz Antakalnia dosega lepe rezultate na športnih tekmovanjih na državni ravni.’
Ker je bila z nami tudi učiteljica tehnike in tehnologije ter zgodovine Sabina Kralj, nas je zanimal pouk tehnike: ‘Mize v tehnični učilnici so mizarske delovne mize z vgrajenimi pripomočki za vpenjanje. Ob našem obisku so učenci barvali lesene izdelke, ki so jih izdelali pri pouku. Žagali so samo z ročnimi žagami, namizne vibracijske žage ne uporabljajo. Podloge za zaščito miz so 50 × 60 cm velike iverne plošče. V delavnici so učenci sestavljali električna vezja, v kabinetu smo videli, kako poteka delo na CNC stroju za izrez izdelkov iz vezane plošče. Sami oblikujejo in tiskajo broške. Demonstrirali so, kako natisnejo svoje majice s preslikavo. Folijo z obrezanim motivom je učenec obrnil navzgor, jo prekril s peki papirjem in stisnil z ogreto stiskalno ploščo, ki omogoči, da se motiv oprime bombaža.’
Učitelj razrednega pouka Nejc Zidarič je dodal: ‘Šola je razdeljena na dva dela, učenci od 1. do 4. razreda imajo učilnice ločene od višjih razredov. Njihove učilnice so velike in prostorne. Zaključni sestanek smo imeli v učilnici učiteljice Irme. Klopi ima razporejene v obliki črke U, imajo projektor, platno, računalnik. Na zidovih je veliko izdelkov učencev. Učenci malicajo v jedilnici ali na klopeh pri šoli. Učenci do 4. razreda jedo šolsko malico. Ostalin si hrano lahko kupijo v šolski kuhinji, ki ima več menijev, starejši učenci si lahko prinesejo svojo. Cene šolskih kosil so podobne našim. V računalniški učilnici imajo 14 računalnikov, knjižnica ni digitalizirana, še vedno sposojajo knjige s knjižnimi listki.’
V zaključku projekta Radi imamo trajnostno naravnano družbo je ravnateljica naše šole, mag. Francka Mravlje razmišljala takole:
‘Skozi tri leta trajanja projekta smo delovali skupaj, vendar vsak v svojem okolju. In vemo, da smo bili zelo učinkoviti. Ne le, da smo uresničili zastavljene cilje, v marsičem smo jih tudi presegli.
Največja vrednost našega povezovanja je, da smo drug ob drugem rastli in napredovali veliko bolj, kot če bi delovali vsak zase. Prav v našem skupnem delovanju so nastajale najboljše ideje, kako mladim približati pomen trajnosti in skrbnosti do naravnega okolja. In uspelo nam je. Prepričana sem, da bodo mladi, ki so bili v našem projektu, zelo pomembni zagovorniki trajnosti. Skozi mnoge, izkustvene, raziskovalne in eksperimentalne dejavnosti v okviru pouka in drugih dejavnosti, smo učence spodbujali k razumevanju, da je naš planet en sam in da potrebuje našo pomoč. Razumevanje vedno vodi k dejanjem.
Mladi v naših šolah, v Litvi, Srbiji in Sloveniji, so spoznavali mnogo načinov, kako lahko že danes vplivajo na zmanjševanje okoljskih obremenitev. Svoja spoznanja, prepričanja in izkušnje bodo zagotovo delili z vrstniki. In to je najpomembnejši dokaz odličnega dela vseh.’
Naš projekt je potekal skozi mnoge aktivnosti, ki so bile skrbno načrtovane in dobro vodene. Številne cilje smo morali nadomestiti z drugimi zaradi spremenjenih razmer. Projekti ne postanejo uspešni kar skozi noč. Da bi dosegali, kar smo si zastavili, smo skozi tri leta prihajali do rezultatov s skrbnim načrtovanjem, z dobrim vodenjem, s trdim delom, sodelovanjem znotraj tima in povezovanjem navzven. Na poti smo se ves čas učili, odkrivali smeri, ki še niso bile nikoli prej prehojene, ubrali kakšno pot, ki je bila povsem nova ali presenetljiva.
Cilji projekta, ki smo si jih zastavili in uspešno presegali, izhajajo iz osveščanja na področju trajnosti, izmenjav znanja, širjenja primerov dobre prakse, učenja in pridobivanja izkušenj učencev in osebja, izboljšanja spretnosti, medkulturne povezanosti, medgeneracijskega sodelovanja, osebnega in strokovnega razvoja, boljšega znanja jezikov in srečevanja z jeziki, ki jih ne slišimo pogosto, pa tudi povezovanje s svetom umetnosti, kot so likovna, besedna ter filmska umetnost, ki se najbolj kaže skozi video produkcijo v okviru projekta.
Foto utrinke najdete tukaj.
Zaključno srečanje mednarodnega projekta Erasmus+
Drugi dan
Naše spoznavanje prizadevanj na področju trajnosti v Litvi se nadaljuje. Obisku dodajamo nove vsebine. Izmenjava znanja, širjenje primerov dobre prakse, pridobivanja izkušenj, medkulturna povezanost, osebni in strokovni razvoj, boljše znanje jezikov, srečevanja z jeziki, ki jih ne slišimo pogosto, pa tudi povezovanje s svetom umetnosti in kulture sodelujočih dežel so nekatere izmed njih.
V sredo, 25. maja, smo obiskali kmetijo v bližini glavnega mesta Vilna. Spoznali smo ekološko kmetovanje in življenje v povezavi s tradicijo. Na litvanski ravnici gojijo škotsko govedo in noje, kar pa seveda niso tradicionalne litvanske živalske vrste. Zvedeli smo veliko presenetljivih dejstev o nojih, največji in neleteči vrsti ptičev. Zanimivo je, da so njihovi možgani manjši od oči in da na gnezdu izmenično sedita samec in samica. Navdušila nas je še velika čreda škotskega goveda.
Popoldan smo nadaljevali pot po zeleni in zelo ravni pokrajini. Kot že veste, je največja litvanska ‘gora’ Mount Juozapinė visoka ‘kar’ 299 metrov. Ob slikoviti obali, med zelenimi griči in številnimi jezeri smo pripotovali do mesta Trakai, prestolnice nekdanje Velike litovske kneževine. V srednjem veku je bil tukaj zgrajen grad, njegova zgodovina je polna številnih dogodkov, ki so igrali pomembno vlogo v zgodovini države. Več stoletij je bil dom litvanskih vladarjev, hkrati pa mračni zapor za tiste, ki so niso upoštevali zakonov ali pa tudi tiste, ki so jih zaprli po krivici.
Danes je grad obnovljen. Navdušuje s svojo drugačnostjo in tudi položajem. Stoji na otoku, obkrožen je s čisto vodo iz jezera Galva. Ob ogledu smo razmišljali, da ljudje nekoč niso poznali besed trajnost, so jo pa v vseh ozirih živeli.
Pozno popoldne smo se sprehodili tudi po mestu. Najbolj nas je navdušil športni park ob reki Neris. Ljudi vseh starosti vabi k aktivnejšemu preživljanju prostega časa, vzdrževanju telesne kondicije in razvijanju pozitivnega odnosa do zdravega načina življenja.
Foto utrinke najdete tukaj.
Dan Zemlje
Danes, 22. 4., praznuje naša Zemlja. Med vsemi planeti v osončju ni ravno velikanka, a vendar je tako zelo posebna, za nas izjemno pomembna. Stara je že več kot 4 milijarde 600 milijonov let. Še vedno mladenka. In kot vsaka gospodična, si tudi ona ob svojem rojstnem dnevu želi, da bi bila lepa, zdrava, čudovita.
Ob njenem rojstnem dnevu ji torej ni potrebno v trgovini kupiti legokock niti ličil, še manj novega televizorja ali električnega avtomobila. Povsem dovolj bo, da se vsak dan, še posebej pa danes, na izlet odpravite peš ali s kolesom, uporabljate izdelke iz naravnih materialov, se izogibate plastiki, reciklirate tako hrano kot predmete, celo oblačila. Z majhnimi dejanji skrbite za naš planet, sobivajte z bitji na njem, da bo še naslednje 4 milijarde čil in zdrav, pisan, dišeč in prijeten dom vsem našim zanamcem. Če storimo to, bo Zemljin rojstni dan čudovit. Čez dva dni, 24. 4., obeležujemo tudi dan brez zavržene hrane.
Ali ste vedeli, da je zavržene hrane na Zemlji v enem letu toliko, da bi z njo lahko prekrili 36 Slovenij in da je Slovenija na tretjem mestu med državami, ki zavržejo največ hrane? To ni prav. Hrana ni odpadek. V čast temu dnevu poskrbimo, da danes, ne pri malici niti pri kosilu, ne bo odpadne hrane. Trudimo pa se tudi, da podobno ravnamo doma, vsak dan v letu.
Fotogalerijo razstave si lahko ogledate tukaj.
Ugotavljanje prisotnosti PTE in nekaterih drugih onesnaževal v reki Dravinji in potoku Brežnica v Poljčanah
ZASEJALI SMO TRADICIONALNI SLOVENSKI TRAVNIK OB MIYAWAKIJEVEM GOZDIČKU
Učenci naše šole pridno in ustvarjalno sodelujejo pri uresničevanju trajnostnega projekta Erasmus+ Radi imamo trajnostno naravnano družbo. Naš mini gozdiček raste, ograja ga varuje pred nepotrebnimi koraki, v sušnih dneh so učenci rastline pridno zalivali. V teh dneh pa smo obogatili okolico šole še s tradicionalnim slovenskim travnikom.
Sadovnjaki, polni ne le sadja, ampak tudi ptic, travniki, okrašeni s travniškimi cvetlicami, močvirja in dvoživke. To so delčki narave, ki jih moramo varovati in ohranjati. Okrog Miyawakijevega gozdička bo zato v kratkem zacvetel mini travnik, ki bo olepšal in obogatil naše življenje. Privabil bo čebele in ostale opraševalce, pa še kakšno drugo žival.
Travniki, ki rastejo na drugi strani potoka Brežnica in ob reki Dravinji so intenzivni travniki, z zelo malo različnih vrst rastlin in živali. Kmetje jih obdelujejo na sodoben način, z dognojevanjem, izsuševanjem in večkratno košnjo. Na robovih takšnih travnikov se pogosto zasejejo tujerodne vrste, ki izrivajo tradicionalne domače rastline.
Nekoč so tukaj rastli zelo bogati travniki z različnimi vrstami trav in cvetnic, prevladovala sta tradicionalna košnja in spravilo krme. Na takšnih travnikih se je pasla živina, ni bilo dognojevanja z umetnimi gnojili, izsuševanja, požiga ruše, preoravanja.
Tradicionalni travniki so v sodobnem času premalo donosni in potrebnega je veliko časa za pridelavo sena. Zato žal izginjajo iz slovenskega in tudi evropskega prostora.
Zakaj pa so tako pomembni? Tradicionalni travniki so pomembna zaloga naravne semenske banke. Potrebni so za ohranjanje raznolikosti travniških rastlin, ohranjanje videza pokrajine, naravne zapuščine, ohranjanja in vračanja k tradiciji, za sprostitev, pa tudi za veselje ob pogledu na pisano travniško preprogo.
KAKŠNO POVEZAVO VIDITE MED BOTANIČNIM VRTOM IN SORTIRNICO ODPADKOV?
Novembra lani smo na šoli izvedli zbiralno akcijo starega papirja. Na željo učencev je akcija potekala kot tekmovanje med oddelki. Obljubili smo, da bo oddelek, ki bo zbral največ odpadnega papirja, nagrajen. Učenci 5. b so bili pri zbiranju najbolj prizadevni, zato smo zanje pripravili poseben dan.
V petek, 25. 3., so potekale naslednje dejavnosti:
- 15 – 9. 00: delavnica z iSeMe
- 00 – 9. 20: malica in odhod izpred šole
- 00 – 10. 45: Botanični vrt Univerze Maribor v Hočah
- 00 – 11. 45: Sortirnica Snage v Mariboru
- 30: prihod v šolo in kosilo
Ob 10. so se uri pridružili še nekateri prizadevni učenci iz 7. in 8. razreda, ki sodelujejo pri trajnostno naravnanih dejavnostih ter pri novinarskem in foto-video krožku.
Najprej smo se odpeljali do Botaničnega vrta v Pivoli, ki ima dolgo in zanimivo zgodovino. Najstarejši del predstavljajo prazgodovinske gomile, stare že tri tisoč let. Najpomembnejša naloga vrta pa je ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst. Gojijo jih kar 75. Imajo tudi gensko banko semen jablan, hrušk, sliv, češenj, malin in bezga.
Videli smo zbirko javorjev in magnolij ter iglavcev. Posebej čudovita sta orjaška sekvoja in klek. Cvetijo prve narcise, v skalnjaku pa tudi velikonočnica. Vsi, ki smo ponosni na našo velikonočnico na Boču, smo bili veseli, da jo ohranjajo tudi v Botaničnem vrtu.
Nekaj povsem drugačnega pa smo se naučili v Sortirnici podjetja Snaga v Mariboru. Nismo vedeli, da pri ločevanju odpadkov uporabljajo sejalni boben, ki razvršča odpadke v štiri velikosti. Pomagata še dva ločevalca in razvrščata plastiko po velikosti ter obliki v tri skupine. Šest optičnih ločevalcev skrbi za strojno sortiranje s pomočjo infrardeče svetlobe, ki prepozna preko 1000 različnih materialov. Pri ločevanju pomagajo še trije magnetni izločevalci za prepoznavanje železa in barvnih kovin. Sami strokovni izrazi, kajne? Ampak sedaj si lažje predstavljamo in bolj razumemo, kaj se dogaja z našimi odpadki, ki jih skrbno ločujemo.
Kakšne so torej povezave med botaničnim vrtom in sortirnico odpadkov? V zadnjih desetletjih so se zgodile velike spremembe. Še pred kratkim so bili gozdovi in druge površine polni črnih odlagališč. Varovanje okolja je bilo manj pomembno kot danes. Ljudje postajamo vedno bolj ozaveščeni, čut za čisto okolje je vse močnejši. Ponotranjiti ga želimo tudi na naši šoli. Potekajo številne dejavnosti, ki usmerjajo učence k zavedanju o pomenu trajnostnega pogleda na okolje in k načinu življenja brez odpadkov, ki se jih ne da reciklirati. Učence na poti do novih spoznanj in odločitev glede trajnostnega pogleda na naš planet usmerjamo vsi zaposleni na šoli.
Ob dveh tako nasprotnih, a hkrati soodvisnih področjih življenja kot sta botanični vrt in sortirnica odpadkov, so svoje misli zapisali tudi učenci.
Ljudje odpadke ločujemo za dobro nas samih in drugih. Največ zavržemo plastike, veliko pa je tudi pločevink in ostalih predmetov. Zaradi nepravilnega ločevanja v sortirnici zaudarja po razpadajoči hrani, saj so na primer v jogurtovem lončku še vedno ostanki. Ko jogurt pojemo, lonček vedno dobro izpraznimo. V sortirnici so nam povedali, da jogurtovih lončkov ne umivamo, ker s tem porabimo preveč vode.
Brina
Ob obisku Botaničnega vrta sem izvedela, da obstaja zelo veliko dreves, ki jih nisem poznala. Ker že dlje časa ne dežuje, je v parku suša. V Sortirnici Snage v Mariboru pa smo z odprtimi usti opazovali kupe odpadkov. Odpadke stiskajo v bale, večino dela opravijo stroji, le nekatera ljudje.
Urška
V Sortirnici Snage sem videl ogromno smeti. Odločil sem se, da bom kupoval manj plastike.
Patrik
Nisem si mislil, da pri nas nastane tako veliko odpadkov, všeč pa mi je, da sedaj razumem, kako jih sortirajo.
Anej
Ko sem videla te ogromne kupe odpadkov, me je bilo sram, zato bom jaz in upam, da tudi vi, ločevala odpadke tako, kot je treba.
Ely
Odpadkov, ki jih ne moremo sortirati, je malo, pomembno pa je, da pravilno ločujemo že doma.
Neža
V Sortirnici sem bil presenečen, ko sem videl, kako vsi ti stroji premetavajo, premikajo in sortirajo odpadke. Tako poskrbijo za naše okolje.
Jaka
Naučila sem se, klaj se dogaja z našimi odpadki.
Anika
Izvedela sem, da moramo iz vseh plastičnih lončkov postrgati vso hrano.
Ota
V Botaničnem vrtu sem videl velikonočnico. Nisem vedel, da raste tudi kje drugje in ne le na Boču.
Nejc
Koliko ljudi je bilo potrebnih, da so naredili toliko odpadkov, kot jih pripeljejo v Sortirnico?
David
Pomislila, da se moramo ljudje bolj potruditi pri ločevanju odpadkov in da ne smemo metati ničesar v naravo. Za nekoga je odpadek lahko zaklad.
Tiffany
Najbolj mi je bilo všeč v Botaničnem vrtu, ker mi je sošolec posodil telefon in sem lahko fotografiral. V Sortirnici pa me je bilo sram, ker ljudje pustimo za sabo toliko odpadkov!
Matic
Ob vseh teh velikih kupih odpadkov sem se odločil, da bom skrbno ločeval in se potrudil, da se bodo kupi zmanjšali.
Mihael
Zanimivo je bilo videti, kako lahko pločevinke stisnejo v ogromno balo.
Jakob Aljaž
Naučila sem se, da v Botaničnem vrtu raste veliko različnih in zanimivih rastlin, v Sortirnici pa najdemo največ plastičnih odpadkov in pločevinastih odpadkov.
Urška
V Botaničnem vrtu raste mnogo zanimivih rastlin, v Sortirnici pa smo videli kupe odpadkov. Odločila sem se, da bom skrbno ločevala in pomagala ohraniti naravo.
Javorolistna platana ob šolske igrišču
Javorolistna platana je nastala s križanjem azijske in ameriške vrste in zraste do 30 m visoko. Oblikuje široko krošnjo. Listi imajo podobno obliko kot javorjevi, zato je tudi dobila ime. Skorja se lušči po deblu in vejah dreves, starejših od treh let.
Cveti v aprilu, ježkasti okrogli plodovi dozorijo meseca oktobra in ostanejo na drevesu tudi pozimi. Za rast ji ustrezajo rodovitna in srednje mokra tla, rada ima sončno lego. Odporna je na onesnažen zrak, sušo in temperaturne spremembe.
Naša šolska platana je bila zasajena v sedemdesetih letih 20. stoletja, svoj življenjski prostor pa je ohranila ob novem športnem igrišču. Zanjo skrbimo v okviru projekta Erasmus+.
V teh dneh bosta zanjo poskrbela ing. Drago Nemec in pomočnik ravnateljice in naš učitelj matematike, Vinko Zobec.
Poglejte fotografije in videli boste, kako se zdravijo drevesne rane.
Svetovni dan gozdov
Svetovni dan gozdov praznujemo 21. marca že od leta 2012. Gozdovi so edinstveni, med drevesi se ljudje lahko zares približamo naravi. Na ta dan se posebej zavedamo, kako pomembne so vse vrste gozdov.
Gozdovi pokrivajo skoraj eno tretjino zemeljske površine. Letošnje sporočilo ob svetovnem dnevu gozdov je Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet! Drevesa in les lahko namreč uporabljamo v mnoge namene: za tekstil, hrano, gradbenimi material, kozmetiko, zdravila. Les je vsestransko uporaben material prihodnosti. Za Slovenijo je to tista surovina, ki je imamo v izobilju in za katero moramo najti poti, kako izdelkom povečati dodano vrednost. Les je naravno obnovljiv, trajnosten material. Zavedamo se, kako pomembno ga je pametno uporabljati. Je trden, a na otip topel, mogoče ga je ponovno predelati in reciklirati.
Ljudje na svoje okolje ves čas vplivamo in ga spreminjamo. Marsikatera sprememba je koristna, na žalost pa imajo mnoge človekove dejavnosti tudi škodljive posledice. Takšna težava je izsekavanje deževnih gozdov zaradi živinoreje, požigalnega poljedelstva, rudarstva.
Prav vsak med nami pa lahko poskrbi za naravo in posadi drevo. V tem šolskem letu smo na naši šoli izvedli številne dejavnosti, ki se povezujejo s trajnostnim pogledom na naravo. V okviru projekta Erasmus+ Radi imamo trajnostno naravnano družbo smo zasadili Miyawakijev gozdiček, v katerem raste 25 dreves in grmovnic. Mini gozdički ohlajajo okolico, povečujejo biotsko raznovrstnost, čistijo zrak, omejujejo hrup, dajejo zavetje živalim. To je prvi takšen gozdiček v našem okolju, zagotovo pa bo zasajen še kakšen.
Najbolje bi bilo, da bi pogosto šli v naravo s sadikami ter jih posadili tam, kjer so potrebne. Vse, kar se dogaja na našem planetu, je v naših rokah! In če nas bo veliko takšnih, ki nam je mar za našo Zemljo, nam bo uspelo! Mednarodni dan gozdov je namenjen prav temu, da se zavemo, kako pomembno je ohranjati drevesa in gozdove za naš rod in za rodove prihodnosti. Lahko si samo rečemo: Saj zmoremo!
Svetovni dan vode
22. marca vsako leto obeležujemo svetovni dan vode. Letošnje leto je posvečeno razmišljanju o podzemnih vodah. Te vode ne vidimo, njen vpliv pa je viden povsod. Podzemna voda je daleč od oči, pod površjem. Je skrit zaklad, ki bogati naša življenja.
V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna. Vse, kar počnemo na površju, vpliva nanjo. Zato je pomembno, da v kmetijstvu in povsod drugod zmerno uporabljamo le neškodljive in biološko razgradljive snovi.
Podzemna voda ne pozna državnih meja, zato moramo ljudje med seboj sodelovati. Nujno je, da jo temeljito raziščemo, analiziramo in opazujemo. Poskrbeti moramo za njeno trajnostno varovanje.
Voda je namreč najpomembnejša življenjska spojina, od nje je odvisno celotno življenje na planetu Zemlja. Kjer ni vode, ni življenja, voda pa je z nami prav vsak trenutek.
Slovenija sodi med evropske države, ki so najbogatejše z vodnimi viri. Le 1% svetovne vode pa je pitna voda. Njena poraba se je v zadnjih 100-tih letih povečala za šestkrat, kljub vsemu pa jo moramo ohraniti za prihodnje rodove.
Eden največjih problemov sodobnega sveta je prav onesnaženost vode. Je posledica onesnaževanja s kemijskimi spojinami ter radioaktivnimi in drugimi nevarnimi snovmi, kar zmanjšuje uporabnost vode ne le za pitje temveč tudi za druge namene. Onesnaženost uničuje rastlinstvo in živalstvo, ogroža zdravje in življenje ljudi.
Tudi v Sloveniji in v našem okolju se žal srečujemo z onesnaževanjem voda. Ne vemo pa zagotovo, kakšno je stanje naše podzemne vode.
Na naši šoli se o vodi pogovarjamo pri pouku, potekajo tudi trajnostno naravnani projekti. Letos preverjamo prisotnost težkih kovin v potoku Brežnica in reki Dravinji. Z rezultati analize vas bomo seznanili v kratkem.
V avli si oglejte razstavo na temo voda in gozdovi, ki so jo pripravili učenci in učenke iz različnih razredov. Hvala sodelujočim učencem za dobre zamisli, pripravo plakatov, risbe, izdelke.
Celotno galerijo najdete tukaj.
Zaščitili smo ograjo okrog mini gozdička
Ograja okrog našega gozdička stoji trdno! Varuje naše mlade rastline, ki se že pripravljajo na pomladno rast. Letos bomo prvič opazovali, kako bodo na naših grmičkih in mladih drevesih vzbrsteli listi! Vse leto bomo skrbeli za mlade rastline v tem hitro rastočem, sonaravnem in urbanem gozdičku. Da bo ograja trdnejša, pa smo poskrbeli v prejšnjem tednu. Tretješolke in sedmošolci so zgornjo plast stebričkov ograje premazali s cepilno smolo. Cepilna smola je sicer namenjena premazovanju ran po cepitvi ali pri ostalih poškodbah rastlin, naše količke pa bo zaščitila pred trohnenjem.
Hvala vsem pridnim učencem, ki nam priskočite na pomoč, ko vas povabimo. Že zdaj vas kot varuhe Miyawakijevega gozdička vabimo k spomladanskim delom! Naše rastline bo potrebno varovati pred plevelom, škodljivci, spremljati njihovo rast. Predvsem pa bomo spremljali, katere živali bodo izbirale mini urbani gozdiček za počitek ali celo novi dom. Kar bolj pestro bo okrog naše šole. Razmislite, katere pozitivne spremembe se bodo še dogajale. Pomislite na zmanjševanje hrupa, na bolj čisti zrak, količino kisika, na veter, ki se bo ujel v veje dreves!
Fotografije najdete tukaj.
Zasaditev Miyawakijevega gozdička ob naši šoli
Kaj si predstavljate, ko pomislite na gozd?
Zagotovo vidite širne planjave, poraščene z bujnim, zdravim, mogočnim drevjem! Slovenija je še bogato poraščena, a pogosto izginjajo prav mogočni gozdovi z zdravimi drevesi. Poglejte samo, kaj se dogaja na Boču.Tudi v mnogih drugih državah se gospodarski gozdovi v naravi uničujejo. Kot nekaj novega in rastlinsko raznolikega se pojavljajo majhni gozdovi po vsem svetu. Z njihovo zasaditvijo se povečuje biotska raznovrstnost in z njimi si pomagamo v boju proti podnebnim spremembam.
Te mini gozdove je navdihnil Akira Miyawaki, japonski botanik, ki je pionir edinstvenega načina zasajanja gozdov, znanega kot Miyawakijeva metoda. Vključuje zasaditev različnih avtohtonih dreves in grmovnic blizu skupaj. Tri leta potem skrbimo, da rastline zaživijo, odstranjujemo rastline, ki ne sodijo v gozdiček. Šele potem rastline prepustimo same sebi, da zrastejo v gost gozd.
Po Miyawakijevi metodi naj bi drevesa zrasla 10-krat hitreje kot v naravnem gozdu, gozdički pa so tudi biološko bolj raznovrstni kot gospodarski gozdovi v naravi. Raznolikost drevesnih vrst privablja različne žuželke in dvoživke, ki iščejo hrano in zavetje.
Miyawakijeva metoda je postala priljubljena v po vsej Evropi in tudi po svetu. Spoznali smo, da lahko gojimo lastne mini gozdove. V okviru Erasmusa+ in projekta Love Sustainable Society širimo ideje trajnostnega razvoja. Šole v Vilni, Užicah in Makolah so že zasadile svoje mini gozdove. Novembra 2021 pa so tudi učenci Osnovne šole Kajetana Koviča in vrtnarska ekipa na čelu s strokovnjakom s področja hortilukture, ing. Juretom Justinekom, zasadili prvi Miyawakijev gozd v Poljčanah. V njem rastejo, rumeni in rdeči dren, puhasti hrast, mali jesen, šmarna hrušica, črni trn, malinjak, navadna bodika, brogovita, enovrati glog, navadna leska, divja jablana, divja hruška, navadni ruj, pravi kostanj. Že imena rastlin zvenijo tako domače in tradicionalno. Sedaj samo še čakamo, da gozdiček zraste in obogati naš šolski prostor in tudi prostor urbano okolje, v katerem je zasajen.
Da pa smo ta projekt sploh končali, se moramo zahvaliti sodelovanju z evropskim projektom Erasmus+, pomočniku ravnateljice Vinku Zobcu, učiteljici Tatjani Zgubič, učiteljici Marini Koražija, učitelju Nejcu Zidariču, ing. Dragu Nemcu, ravnateljici mag. Francki Mravlje in predvsem vsem trajnostno ozaveščenim učencem in staršem, ki so nas pri tem podpirali.
Galerjo si lahko ogledate tukaj.
Predstavitev lahko najdete tukaj.
Pravi junaki, junaki zelene prihodnosti
Krožek za trajnostni razvoj deluje na šoli prvo leto, nastal pa je kot del Erasmusovega projekta Radi imamo trajnostno naravnano družbo. Namenjen je mlajšim učencem, saj želimo ukoreninjati zamisli o tem, da je treba spreminjati naš svet prevelike proizvodnje in porabe, ohranjati naravo, spreminjati vire energije, da bo naša prihodnost trajna in varna. Trajnostni razvoj vključuje namreč varovanje okolja, razširja se na spreminjanje neenakosti, revščine, ustvarja svet večje pravičnosti, spodbuja nas k odgovornosti glede zdravja, medijev, informacijske tehnologije.
Naši učenci so se z vsebinami trajnostnega razvoja zagotovo srečali že v domačem okolju in vrtcu. V času dejavnosti trajnostno naravnanega Erasmusovega projekta pa smo izvedli številne aktivnosti in delamo konkretne korake, pri katerih sodelujejo vsi učenci naše šole. Povezujemo se s projektoma POGUM in Ekošola.
Pri krožku prebujamo dovzetnost, kritično opazovanje, odgovorno razmišljanje in ravnanje. Z drobnimi koraki, skozi učenje in ne poučevanje, z ozaveščanjem veščin za vse življenje, s povezovanjem različnih področij in z resničnim svetom, s krepitvijo notranjih vrednot. Skratka z vzgojo za odgovorno ravnanje v življenju, kjer učenci delujejo aktivno in sooblikujejo svoja spoznanja in znanje.
Pri krožku razmišljamo kritično, rešujemo probleme, se pogovarjamo in razpravljamo, iščemo informacije. In seveda sodelujemo pri konkretnih spremembah za bolj trajnostno ravnanje, kot je ozelenjevanje okolice šole. Nič zelo velikega in usodnega ne počnemo, sledimo drobnim korakom. Imamo pa velike zamisli, velika pričakovanja, velike cilje za našo trajnostno naravnano šolo! Ugotovili smo, da je okolica šola namenjana predvsem športu in igri in da imamo zelo malom prostora za šolski vrt. Nimamo zasajenega nobenega sadnega drevesa ali užitnih grmovnic. In naša super ideja je, da na zemljišču med potokom Brežnica in Miyawakijevim gozdičkom v bližnji prihodnosti ustvarimo še svoj sadni vrt!
MLADI ŽELIJO PO ZELENIH POTEH V VARNO PRIHODNOST
Kako učenci štirih partnerskih Erasmus+ šol ustvarjajo trajnostnost?
Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan kot koordinatorska šola in Osnovna šola Anice Černejeve iz Makol že od leta 2019 sodelujeta v projektu Erasmus+ K2, ki omogoča sofinanciranje projektov za dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja, modernizacijo institucij in inovacijo družbe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med šolami, kjer se izvaja mobilnost za učence in zaposlene sodelujočih šol.
V projektu z naslovom Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega življenjskega sloga sodelujeta še dve šoli, Osnovna šola Stari Grad iz Užic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.
V temi, ki nas združuje, izhajamo iz prepričanja, da je prišel čas, ko se moramo vsi resno odločati za skrbno ravnanje s svojim okoljem in se (na)učiti trajnostno skrbeti zanj. Čas je, da preidemo od pogovorov k dejanjem, sicer bomo nekoč v prihodnosti izgubili najdragocenejše, in to je zdravo življenje v zdravem okolju.
Zaradi pandemije covida-19 je sodelovanje potekalo drugače, kot smo načrtovali. Toda kjer je volja, je tudi pot! Sodelovanje smo tako preusmerili na video srečanja preko aplikacije Google Meet in platforme Kahoot, na telefonske aplikacije, elektronska sporočila, na sodelovanje preko aplikacije eTwinning in na Instagram. Namesto izmenjave učencev in zaposlenih smo izvedli kombinirane dejavnosti, ki povezujejo delo na terenu z virtualnimi predstavitvami.
Sodelujoči v tem projektu smo postorili že marsikaj, nekatere dejavnosti so v teku, nekaj aktivnosti pa nas še čaka. Čas za izvedbo projekta se je podaljšal do konca avgusta 2022.
Poljčanski učenci so v tem šolskem letu pripravili dve odmevni aktivnosti in vrstnikom posredovali spoznanja o planetu Zemlja in dokaze o onesnaženosti lokalnih voda preko video srečanj, posneli smo igrano-dokumentarni video z naravoslovnega področja.
Ker so se razmere glede koronavirusa spomladi umirile, smo na Rogli izvedli terensko delo, ki povezuje več naravoslovnih področij. Mentor, Goran Sabolič: ‘Učence peljemo v naravo in jih spodbujamo k opazovanju okolja. Pokažemo jim geografsko raznolikost Slovenije. Kljub majhnosti naše dežele lahko ob izkustvenem učenju spoznajo njeno raznolikost in bogastvo. Učenci so z merilno napravo, ki so jo izdelali sami, izmerili velikost našega planeta in tako pridobili občutek o njegovi razsežnosti. Mladi tako še bolj razumejo, da Zemlja ni neomejena in da je podvržena vplivom globalnih sprememb, ki jih zaznavamo tudi v našem okolju.’
Kljub temu da se je kvaliteta vode v reki Dravinji nekoliko izboljšala, so učenci z mentoricama Tatjano Zgubič in Polono Kobale opravili merjenje onesnaženosti vode. Meritve so pokazale, da je še posebej onesnažen potok Brežnica, ki teče mimo šole. Učenci so predlagali nekatere postopke za izboljšanje stanje voda v našem okolju.
Ker želimo mlade spodbuditi k razmišljanju o tem, kako lahko sami pripomorejo k trajnostni skrbi za okolje, smo v šoli ali na daljavo pritegnili učence vseh starosti v več različnih dogodkov:
- organizirali smo fotografski natečaj s tematiko o drevesih in pripravili razstavo nagrajenih fotografij, dejavnosti je vodil Nejc Zidarič,
- pri likovni vzgoji so učenci pod mentorstvom Roka Dragića in učitelja ter učiteljic 1. in 2. triade slikali na temo drevesa in izdelovali izdelke iz naravnih materialov,
- pripravili smo video posnetke s športno in naravoslovno tematiko, ki so objavljeni na portalu eTwinning in na šolski spletni strani, mentor video dejavnost na šoli je Miran Voglar,
- mlade smo povabili k spoznavanju poklicev prihodnosti in tudi zelenih poklicev, s Fundacijo Prizma nas je povezala mentorica Nada Druškovič,
- pripravili smo razstavo z opisom mogočnih, drugačnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlepših, najvišjih, najdebelejših dreves v domačem okolju, učence je pri tej dejavnosti usmerjala Tatjana Zgubič,
- sodelovali smo v 4. literarnem natečaju Kovičeve poezije Z naravo živim,
- ob Svetovnem dnevu Zemlje so potekale dejavnosti v vseh oddelkih, pripravili smo predstavitev v šolski avli, pisali o lepotah Slovenije v angleščini, obeležili smo tudi Svetovni dan čebel, mentorica dejavnosti je bila Tatjana Zgubič
- povezali smo se z mednarodnim projektom Pogum, ki teče na šoli, koordinatorica dejavnosti je Vesna Vilčnik,
- s pismi domovini v angleščini smo sodelovali pri odmevni razstavi na temo Ena in edina, moja domovina Slovenija ob njenem 30. rojstnem dnevu.
Makolski učenci so prav tako poskrbeli za zaščito posebnih, starih in lepih dreves na območju šole in v občini ter ustvarjali izdelke iz naravnih materialov.
Ena izmed skupnih nalog vseh štirih šol je zasaditev mini urbanega gozdička po Miyawakijevi metodi. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki bo trajnostno obogatil okolje naših šol. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, načrtujemo, da bomo zasadili nacionalni drevesi partnerskih držav, to sta breza in hrast, seveda tudi slovensko lipo. V tem šolskem letu smo ob poljčanski šoli posodobili šolsko igrišče, zato bomo gozdiček zasadili jeseni.
Kaj pa smo še postorili v začetnem obdobju tega mednarodnega projekta?
Na vseh štirih šolah smo projekt predstavili učencem, učiteljem, staršem ter lokalni skupnosti. Oblikovali smo skupno zastavo in ustvarili svojo himno.
Obe šoli sta gostili koordinatorje projekta iz Litve in Srbije, izvedli smo mini projekt Penpals, kjer so si učenci iz vseh šol dopisovali v angleščini, izmenjali smo si božično-novoletna voščila, govorili o božičnih običajih vseh treh držav, se poučili o partnerskih državah in pripravili predstavitve držav v maternem in angleškem jeziku ter teme obravnavali pri angleščini, slovenščini in geografiji. Sodelujemo pri pripravi trajnostno naravnanega tradicionalnega slovenskega zajtrka. V času pred prazniki smo šole okrasili z eko okraski iz recikliranih materialov.
Pod mentorstvom Suzane Vošinek, ki je pripravila idejno zasnovo in načrt, smo si učenci in zaposleni zašili svojo pralno trajnostno vrečko iz tekstila za prenašanje malice ob dnevih dejavnosti.
Na obeh šolah smo obravnavali problematiko odpadne hrane in v okviru šolskega parlamenta razpravljali o trajnostnih in zelenih delovnih mestih.
Na Osnovni šoli Anice Černejeve je bila izvedena tradicionalna šolska trajnostno naravnana tržnica dobro ohranjenih knjig in igrač. Izdelali smo leseno božično drevo, pričeli z redno uporabo trajnostnih steklenic za vodo ter ekoloških vrečk za malico. Pri pouku slovenščine in angleščine smo pisali pesmi z okoljsko vsebino ter pesmi o drevesih, pri pouku tehnike in tehnologije pa so učenci izdelali in izrezljali spominsko tablo iz lesa z imenom projekta in državami partnericami. Zbiramo semena, recikliramo baterije, žarnice, plastične zamaške, elektroniko, v razredih ločujemo papir in organske odpadke ter zbiramo plastične zamaške. Ob Svetovnem dnevu Zemlje so makolski učenci skrbi za okolje tako posvetili še posebno pozornost.
Učitelji, ki so najbolj aktivno sodelovali s koordinatorico Natašo Kosajnč na makolski šoli so: Petra Bercko Beranič, Barbara Gmeiner Kline, Anita Koren, Klementina Mlaker, Diana Slaček, Andrej Šafhalter in Jasmina Železnik.
Najobsežnejša dejavnost je bila sodelovanje s šolo iz Litve v pripravi in moderiranju virtualnega kviza. Učenci so se pomerili v poznavanju partnerskih držav in trajnostnega razvoja. Sodelovalo je 50 učencev iz vsake šole, zmagovalci so prejeli priznanja in nagrade. Izvedli smo eko delavnice in pekli sladice po receptih iz partnerskih držav.
Na poljčanski šoli so se s temo kviza aktivno ukvarjali vsi učenci in vsi učitelji, priprave so potekale kot dejavnost v šoli in preko video srečanj.
Ves čas zbiramo, fotografiramo in dokumentiramo gradivo o opravljenih aktivnostih, pišemo članke za šolski časopis, spletno stran šole in lokalni časopis. Vsebine dodajamo tudi v aplikacijo eTwinning, ki povezuje evropske šole.
In kaj želimo doseči s projektom Radi imamo trajnostno naravnano družbo?
Skupaj z učenci in lokalnim okoljem želimo storiti čim več za ohranitev zdrave in zelene zapuščine naših prednikov.
Kaj pa smo spremenili v naših ravnanjih? Zaradi dosedanjega poteka projekta so opazne številne izboljšave v delovanju poljčanske in makolske šole:
- ne uporabljamo več plastenk za enkratno uporabo,
- za prenašanje malice imamo pralno bombažno vrečko,
- v šolski kuhinji skrbno naročamo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja,
- skrbimo za čim manj odpadne hrane,
- dosledno ločujemo odpadke, skrbimo za čisto in urejeno okolico šole,
- razumemo pomen in dragocenost dreves,
- aktivno opozarjamo na skrbnejše ravnanje z vodami,
- zavedamo se raznolikosti Slovenije in ob izkustvenem učenju opozarjamo na skrb zanjo,
- z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst (podrast, grmičevje, drevesa) ustvarjamo biotsko raznovrstnost ob šolah.
Pri aktivnostih mednarodnega sodelovanja je pomemben preplet osebnostnega, profesionalnega in kariernega razvoja sodelujočih. Iščemo inovativne poti in jih razširjamo. Zelo dragoceno in pomembno je, da v takšnih projektih sodelujejo vsi zaposleni. Naš projekt ni le eden izmed minljivih projektov, pač pa vir avtentičnih izzivov in nalog, s katerimi se ukvarja ves svet. Je naložba v prihodnost.
Učenci vseh partnerskih šol so pripravljeni soustvarjati čisto konkretne rešitve za naš planet. Obe slovenski šoli svoja prizadevanja širita na partnerske šole, hkrati se sami učimo na dobrih izkušnjah sodelujočih.
Da nas družijo podobni izzivi pove že ime Love Sustainable Society, Radi imam trajnostno naravnano družbo. Prve črke imena projekta so začetnice treh sodelujočih držav: Litve, Slovenije in Srbije. Povezujejo nas skupne trajnostno naravnane aktivnosti, zastava, himna in ime projekta. Zamisel trajnostnega pogleda na življenje tako uspešno prenašamo na učence, torej na bodoče državljane in njihove sedanje in bodoče družine iz treh evropskih držav.
Preko izkustvenega učenja, delovanja in sodelovanja, tudi z učenci iz drugih držav, aktivno oblikujemo bodoče državljane z jasnimi zahtevami in predstavami, da je trajnost način življenja v prihodnosti. Je ravnotežje med okoljem, ljudmi in blaginjo, ki nam jo ponuja planet. Seveda le, če ne bomo porabili več in hitreje, kot nam lahko naravno okolje ponudi.
Koordinatorica projekta Erasmus+ Marina Koražija in Nataša Kosajnč, koordinatorica na makolski šoli
KEMIJSKA ANALIZA VODE V REKI DRAVINJI
IN VODE V POTOKU BREŽNICA
PDF poročilo si lahko ogledate tukaj.
Video v angleškem jeziku si lahko ogledate tukaj.
Predstavitev si lahko ogledate tukaj.
ZALA:
Pozdravljeni, smo Zala, Sara in Žiga, učenci osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane.
ŽIGA:
Predstavili vam bomo poskus kemijske analize vode. Najpogostejši onesnaževalci so nitratni (V) ioni, nitritni (III) ioni, fosfatni in amonijevi ioni.
ZALA:
Namen poskusa je ugotoviti kakovost vode v reki Dravinji in vode v bližnjem potoku Brežnica ter rezultate primerjati s standardi dovoljenih prisotnosti posameznih onesnaževalcev.
ŽIGA:
- Če je amonij prisoten v vodi, lahko sklepamo, da je bila voda v stiku z razpadajočimi organskimi snovmi (kanalizacijske odplake, gnojnica …).
- Prisotnost nitratov v vodi je običajno posledica pretiranega gnojenja (kmetijske dejavnosti) in razgradnje organizmov.
ZALA:
- Nitriti so zelo škodljivi/strupeni za vsa živa bitja. Prisotnost nitritov v vodi je posledica onesnaženosti vode s fekalijami, najdemo jih tudi kot aditive v mesu, klobasah, hitri prehrani in umetno gnojeni zelenjavi.
- Fosfati so prisotni v vodi, če se v bližini uporabljajo umetna gnojila in zaradi gospodinjskih odplak. Fosfatov v pralnih praških danes ne uporabljajo več.
ŽIGA:
Po navodilih sva vzorcem vode dodala posamezne reagente. Potekla je kemijska reakcija s snovjo, ki sva jo želela določiti.
ZALA:
Pri tem je prišlo do spremembe barve raztopine. Barvo raztopine sva primerjala z barvo na barvni lestvici in odčitala koncentracijo snovi, ki sva jo določala.
PRISOTNOST AMONIJEVIH IONOV
ŽIGA:
- Dodamo 5 ml vzorca v 2 kiveti in ju postavimo v primerjalnik, eno označimo z A, drugo z B.
- V kiveto B dodamo 10 kapljic reagenta NH4-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
- Kiveto B premešamo.
- V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta NH4-2.
- Zapremo kiveto B, mešamo, dokler se reagent v prašku popolnoma ne raztopi.
- Počakamo 5 minut.
- Odpremo kiveto B in dodamo 4 kapljice NH3-3.
- Zapremo kiveto B in vsebino dobro premešamo.
- Počakamo 7 minut.
- Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
PRISOTNOST NITRATNIH IONOV
ŽIGA:
- V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca vode in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
- V kiveto B dodamo 5 kapljic reagenta NO3-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
- Vsebino B premešamo.
- V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta NO3-2.
- Zapremo kiveto B in mešamo 1 minuto.
- Počakamo 5 minut.
- Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
PRISOTNOST NITRITNIH IONOV
ZALA:
- V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
- V kiveto B dodamo 4 kapljice reagenta NO2-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
- Kiveto B potresemo.
- V kiveto B dodamo 1 žličko reagenta NO2-2.
- Zapremo kiveto B in premešamo, dokler se reagent popolnoma ne raztopi.
- Počakamo 10 minut.
- Odpremo pokrovček na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
PRISOTNOST FOSFATNIH IONOV
ZALA:
- V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno označimo z A, drugo z B.
- V kiveto B dodamo 6 kapljic reagenta PO4-1 in jo zapremo s pokrovčkom.
- Kiveto B potresemo.
- V kiveto B dodamo 1 merilno žličko reagenta PO4-2.
- Zapremo kiveto B in premešamo, da se reagent raztopi.
- Počakamo 10 minut.
- Odpremo pokrovčka na obeh kivetah in s pomočjo barvne skale odčitamo rezultat.
ZALA:
S poskusom sem ugotovila, da je voda v reki Dravinji onesnažena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak.
ŽIGA:
S poskusom sem ugotovil, da je voda v potoku Brežnica onesnažena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak. Prav tako je povečana vsebnost amonija zaradi kanalizacijskih odplak.
SARA:
ONESNAŽEVANJE VODA
Glavni vir onesnaževanja vode so komunalne odpadne vode, ki prihajajo predvsem iz gospodinjstev, restavracij in iz podobnih objektov, ter industrijske odpadne vode iz tovarn in drugih industrijskih obratov.
Vodotoke in podtalnico onesnažuje tudi deževnica, ki izpira umazanijo s cest, streh in z drugih površin. Prav tako k onesnaževanju prispeva moderno kmetovanje na velikih površinah, to so predvsem nitrati, ki so v gnojilih.
Voda je na Zemlji zelo razširjena in tudi dostopna, zato se uporablja v vseh panogah: industrija, kmetijstvo, gospodinjstvo. Voda je nujno potrebna za življenje, zato je veliko uporabimo za pitje. Zaradi svojih lastnosti pa se uporablja tudi za umivanje, pranje, kuhanje, raztapljanje, hlajenje.
Pri vseh teh opravilih v vodo prihajajo številne snovi, tudi strupene. Take vodne raztopine močno onesnažujejo okolje in ogrožajo življenje v tem okolju.
Gospodinjstva vodo in s tem okolje onesnažujejo s pranjem in s fekalijami.
Industrija onesnažuje vodo predvsem s težkimi kovinami in drugimi anorganskimi ter organskimi snovmi.
Kmetijstvo onesnažuje vodo z umetnimi gnojili in s pesticidi.
SARA:
Za manjše onesnaževanje voda moramo poskrbeti prav vsi. Voda je pomemben del narave. Zaradi onesnaževanja izumirajo številne rastlinske in živalske vrste, saj spreminjamo njihovo naravno okolje. Vsaka umazanija, ki jo človek spusti v vodo, poruši ravnovesje v naravi. Tako počasi uničujemo svoj planet, saj onesnažujemo tudi tekoče vode, jezera, morja, podtalnico.
KAKO LAHKO OHRANIMO ČISTE REKE IN POTOKE?
SARA:
- Odpovejmo se uporabi snovi, ki lahko onesnažijo okoliške potoke in
- Motorno olje oddajmo na bencinskih črpalkah ali na mestih za posebne odpadke.
- Upoštevajmo navodila za ravnanje s snovmi, ki jih uporabljamo.
- Izogibajmo se prekomerni uporabi umetnih gnojil.
- Ne odlagajmo plastike in drugih nerazgradljivih materialov v naravo. Reciklirajmo in ločujmo odpadke.
- Varčujmo z
- Stvari uporabimo večkrat in jih ne zavrzimo po prvi uporabi.SARA:Spoštovani učenci in učitelji,planet Zemlja je naš edini dom, na vsak način ga moramo ohraniti. Daje nam zrak, vodo, hrano, zavetje, zaščito in vse potrebne naravne vire. Zemlja je dar, ki smo ga prejeli, in naša odgovornost je, da skrbimo zanj. Brez čiste vode ni življenja. In nikjer na nas ne čaka novi planet.ŽIGA:Hvala za vašo pozornost.ZALA:Trajnostni razvoj izraža spoštovanje do narave in naravnih virov, ki jih moramo ohraniti za prihodnje rodove.SARA:Ostanite zdravi, učenci in učitelji iz Užic, Vilniusa, Makol in Poljčan. Skupaj ohranjajmo naš planet in vsa njegova bogastva. Mentorici:Tatjana ZgubičPolona Kobale
Raziskovalna dejavnost na terenu
Projekt Radi imamo trajnostno naravnano družbo
Učiteljem in učencem šol iz Slovenije, Litve in Srbije, s katerimi smo vključeni v projekt Erasmus+, želimo z interdisciplinarnim raziskovalnim delom pokazati uporabno vrednost učnih ciljev iz slovenskih učnih načrtov. Z raziskovalnim učenjem zajemamo učne načrte naslednjih predmetov: fizike, matematike, tehnike in tehnologije, geografije, tujega jezika angleščine, izbirnih predmetov: astronomije, računalniškega urejanja besedil, fotografije in orientacije.
Skrb za ohranjanje našega planeta je ključno vodilo trajnostnega razvoja in v ta namen se odvijajo mnoge dejavnosti. Z raziskovalnim interdisciplinarnim učenjem želimo najprej spodbuditi zavest, da živimo na planetu, na katerem se spremembe odvijajo zelo hitro, da jih morda niti ne opazimo, ker živimo v modernem svetu, v mestih, kjer večino časa preživimo v domovih ob elektronskih medijih, in nimamo toliko stika z naravo oz. širšo okolico. Prav v ta namen želimo učence peljati v naravo, jih spodbuditi k opazovanju okolja, jim pokazati geografsko raznolikost Slovenije in kljub njeni majhnosti pokazati, kako lahko z merilno napravo, ki jo izdelamo sami, izmerimo velikost našega planeta. Pridobiti občutek za razsežnost našega planeta nam je lahko v pomoč pri razumevanju vpliva globalnih sprememb, ki jih prepoznamo tudi že v našem okolju.
Ob jasnem vremenu smo se odpravili na Roglo, tokrat žal brez učencev partnerskih šol, ker zaradi epidemije COVID-19 ni bil možen načrtovani obisk v Sloveniji.
Za izvajanje meritev z našo merilno napravo ni pomemben le razgled na vrhove v različnih smereh, temveč tudi stojišče, ki bi naj bilo čim bolj ravno vsaj nekaj metrov. Z učenci smo izbrali večjo travnato planoto na Rogli z nadmorsko višino 1495 m, kjer je pri meritvi lahko prisotnih tudi večje število učencev.
Nekaj vrhov, ki niso bili zastrti za oblaki: Peca, Obir, Ojstrica smo gledali nad vodoravno smerjo, medtem ko smo vrh Kuma videli pod vodoravno smerjo.
Opis merilne naprave, ki smo jo naredili z učenci in kako z njo izmerimo potrebne podatke za izračun polmera Zemlje si lahko preberete na spletni strani OŠ Kajetana Koviča Poljčane pod naslovom: »Merjenje velikosti Zemlje – interdisciplinarno raziskovalno učenje v okviru projekta Erasmus +.
Glavna naloga raziskovalnega dela je bila v tem, da povežemo znanja različnih predmetov v uporabno vrednost pri spoznavanju našega površja in merjenju velikosti planeta Zemlje. Iz podatkov, ki smo jih izmerili pri meritvah, smo pokazali, da je zemeljsko površje ukrivljeno. Povprečna vrednost polmera Zemlje, ki smo ga izračunali na osnovi opravljenih meritev znaša 6686 km in od prave velikosti 6378 km odstopa za okoli 5 %. Zaradi napak, ki so prisotne pri merjenju ocenjujemo vrednost rezultata na ± 500 km.
Z rezultati meritev so učenci vsekakor spoznali, da je zemeljsko površje ukrivljeno in je planet s svojo velikostjo omejen. Naš planet je dragoceni dom, ki ga moramo ohraniti za naslednje rodove. Zato ostaja skrb za ohranjanje našega planeta ključno vodilo trajnostnega razvoja tudi v prihodnje.
Celotno galerijo si lahko ogledate tukaj.
Celotno poročilo je dostopno v PDF obliki tukaj.
Mentor: Goran Sabolič
_______________________________________________________________________________________________________________
Kratko poročilo o dogajanju v programu Erasmus+ od septembra 2020 do februarja 2021
(učenje na daljavo je potekalo od 19. 10. 2020 do 12. 2. 2021)
V tem šolskem letu se aktivnosti prilagajajo razmeram glede korona virusa in učenja na daljavo.
Potekajo dejavnosti glede zasaditve mikro gozdička po Miyawakijevi metodi. Sodelujemo z mag. gozdarstva Dragom Nemcem, ki je inšpektor za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Strokovno pomoč nam je obljubila tudi prof. ddr. Ana Vovk Korže. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki trajnostno obogati naš prostor. Vsaka aktivnost pa se začenja z natančnim načrtovanjem, pri tem največ dela opravi Vinko Zobec. Izdelan je idejni načrt zasaditve, ne samo mikro gozda, pač pa tudi ostalih dreves in grmovnic, ki izhaja iz domačih rastlinskih vrst. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, upamo, da bomo lahko zasadili nacionalni drevesi teh držav, to sta breza in hrast. In seveda slovensko lipo. Pri tej dejavnosti so sodelovali učenci 7. b.
Ohranili bomo šolsko platano, dogovorjeno je, da zanjo poskrbi arborist.
Pripravili smo fotografsko razstavo z opisom mogočnih, drugačnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlepših, najvišjih, najdebelejših dreves v domačem okolju. Pri urah biologije je Tatjana Zgubič spodbudila učence k zbiranju gradiva, nekatere fotografije so prispevali učenci pod mentorstvom Nejca Zidariča.
Sodelovali smo v 4. Kovičevem natečaju poezije Z naravo živim, Nejc Zidarič je organiziral fotografski natečaj s tematiko o drevesih.
Učenci 2. a in 2. b so slikali na temo Drevesa, njihovi izdelki so objavljeni na straneh eTwinning, mentorja Nejc Zidarič, Leonida Golob.
Učenci 1. b so izdelovali adventne venčke iz naravnih materialov, njihovi izdelki so objavljeni na e Twinning portalu v zelo zanimivi obliki galeriji, mentorica Suzana Vuk, učenci 1. a pa podobe živali iz listja, storžev, želoda, mentor Nejc Zidarič.
Pri urah likovne vzgoje so učenci slikali drevesa na temo Drevesa, pljuča našega planeta, mentor Rok Dragič. Razstavljali so na šolskem hodniku, fotografije razstave so objavljene na eTwinningu.
Besedila in voščilnice v angleščini za partnerske šole so pripravljali učenci 8. b, mentorica Marina Koražija.
Besedilo za video s prazničnimi voščili za partnerske šole je pripravljalo 16 učencev 7. b, kjer učim angleščino, pri snemanju jih je sodelovalo 12. Video je objavljen na strani eTwinning in šolski spletni strani.
Na straneh eTwinning in na naši spletni strani je objavljen video o športnih dejavnostih v času učenja na daljavo, mentor Miran Voglar.
Na eTwinningu in na naši spletni strani sta tudi videa Utrinki iz življenja naše šole in Trajnostno naravnane športne aktivnosti na naši šoli, avtor obeh kratkih filmov je Miran Voglar.
Kot je razvidno iz tega poročila, smo aktivni na straneh eTwinning, ki jih urejava jaz in Nejc Zidarič, jaz dodajam gradiva še pod Erasmus+ na šolsko spletno stran. Video produkcija je v rokah Mirana Voglarja, Vinko Zobec pa je aktiven pri načrtovanju zasaditve okrog šole, pri sodelovanju z g. Nemcem nam pomaga Tatjana Zgubič.
_______________________________________________________________________________________________________________
Razmišljanje ob odhajajajočem letu 2020
Leto 2020 je bilo 20. leto 3. tisočletja. Sliši se zanimivo, kajne, toda bilo je tudi leto pandemije, ukrepov, ekonomskih in socialnih stisk, preloženih dogodkov, leto brez potovanj in hkrati najslabše leto glede človekovega vpliva na podnebne spremembe. Letos so svet bolj kot kdaj prej pretresale naravne katastrofe, kot so ogromni požari, orkanski vetrovi, poplave, najbolj zaskrbljujoče pa je, da ni bil dosežen niti eden od mednarodnih ciljev trajnostnega razvoja za leto 2020.
Radi imamo trajnostno naravnano družbo je projekt, ki želi spodbujati razvoj osebnega znanja in trajnostnega življenjskega sloga vsakega od nas.
Trajnostni pogled na življenje se osredotoča na osebne, družinske, regionalne, državne in mednarodne perspektive in projekt Love Sustainable Society želi učencem pokazati, da lahko pozitivno vplivajo na svoje življenje in življenje drugih, da imajo moč ukrepati in prevzemati vedno bolj aktivno vlogo v skupnosti. Zamisel trajnostnega pogleda na življenje lahko uspešno prenesemo na učence, torej na bodoče državljane in njihove sedanje in bodoče družine.
Sodelujoči v tem projektu smo lahko ponosni na aktivnosti, ki smo jih že zaključili, in na dejavnosti, ki smo jih skupaj načrtovali in čakamo, da jih bomo opravili v tem šolskem letu oziroma do konca avgusta 2022. Zapleti okrog koronavirusa se bodo umirili, naš projekt bo spet lahko zadihal.
Zato nadaljujmo to razmišljanje z dobrimi stvarmi, ki so se zgodile leta 2020: znanstveniki so odkrili in izdelali cepiva, ki bodo preprečila širjenje bolezni, na tisoče prostovoljcev je pomagalo tistim, ki so v stiski, zdravstveni delavci so tvegali svoja življenja, da bi rešili naša, ljudje v mnogih drugih poklicih so pripomogli, da se življenje ni ustavilo, veliko ljudi je našlo nov pomen v svojem življenju, navadili smo se na video klice in ugotovili, da je delo od doma mogoče, emisije ogljikovega dioksida so se zmanjšale, tu so novi dogovori o nizkoogljični družbi do leta 2060 in električnih avtomobilov se proda vedno več, posvojenih je bilo veliko hišnih ljubljenčkov, uganke in družabne igre so spet popularne, ponovno je postal zanimiv šah, beremo vsi, ogledali smo si stare priljubljene filme in serije, ohranjali optimizem in še vedno so najbolj priljubljeni pasji in mačji hišni ljubljenčki. In seveda številni drugi …
V letu, ki prihaja, bomo seveda ohranjali vse dobro, predvsem hvaležnost, objemali svoje prijatelje in družino (ja, še vedno se lahko veliko objemamo) in ne bomo čakali, da bi zaživeli svoje najboljše življenje enkrat v prihodnosti. Ker kot že vemo, ga imamo zdaj in tukaj.
Erasmus+ tim Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane in koordinatorica projekta Marina Koražija
_______________________________________________________________________________________________________________
Strokovno voden ogled po Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za poljčanske šolarje
21. februar 2020
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je osrednji in največji laboratorij za javno zdravje, ki se ukvarja s higienskimi in z zdravjem povezanimi ekološkimi dejavnostmi, problemi varovanja okolja, mikrobiološko diagnostiko in kemijskimi analizami vzorcev različnih vrst ter raziskovalnimi dejavnostmi.
_______________________________________________________________________________________________________________
Za in proti: Trajnostni pogled na hrano in skrb za čim manj ostankov hrane na šoli
20. februar 2020
_______________________________________________________________________________________________________________
Klimatski protest na valentinovo
14. februar 2020
_______________________________________________________________________________________________________________
PRVA MOBILNOST OSEBJA V OKVIRU ERASMUSA+
18. – 20. november 2019
Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan je v letošnjem šolskem letu uspela s prijavo za izvedbo projekta Erasmus+ K2, ki omogoča sofinanciranje projektov, katerih namen je dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja, modernizacija institucij in inovacija družbe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med šolami, kjer se izvaja mobilnost za učence in osebje sodelujočih šol.
V projektu z naslovom Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega življenjskega sloga sodelujemo štiri šole iz treh držav: Osnovna šola Kajetana Koviča iz Poljčan kot koordinatorska šola, Osnovna šola Anice Černejeve iz Makol, Osnovna šola Stari Grad iz Užic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.
V tem projektu izhajamo iz razmišljanja, da lahko ljudje, ki živimo na planetu Zemlja, izbiramo med dvema potema v prihodnost: odločimo se lahko za skrbno ravnanje s svojim okoljem in sprejmemo trajnostno skrb zanj ali se brez te odločitve odpravimo na pot, na kateri bi lahko človeštvo nekoč v prihodnosti izgubilo najdragocenejše, in to je zdravo življenje v zdravem okolju. Zgodovina nas uči, da so mnoge civilizacije v preteklosti že prehodile pot samouničenja in se izgubile na časovnem traku zgodovine. Ampak svet je danes globaliziran in uničevanje okolja ne poteka le lokalno, zato tudi posledice postajajo vse bolj globalne.
V naslednjih dveh letih, kolikor projekt traja, bomo še bolj skrbeli za svoje okolje in tudi mi ravnali ekološko. Spoznali bomo prizadevanja ostalih treh šol in poskušali prenašati dosežke v svoje družine. Izmerili bomo velikost zemlje z orodji, ki jih bomo izdelali sami in merili onesnaženost vode v Dravinji. Srečevali se bomo s prizadevanji za ohranjanje nedotaknjene narave v naši okolici in sodelovali z Učnim poligonom Dole. Spodbujali bomo tudi podjetniško miselnost in slišali jezike manjših evropskih narodov ter krepili znanje angleščine. Predstavili bomo pozitivne vplive, ki ga ima geotermalno ogrevanje šole na okolje, preučili, kateri naravni viri se zaradi te odločitve ohranjajo in koliko. Predlagali bomo prenos zamisli o izvedbi podobnega reševanja vprašanja ogrevanja in oskrbe s toplo vodo na sodelujoče šole.
Osnovna šola Makole načrtuje likovno-kiparsko delavnico na temo Modri planet Zemlja vzporedno s Forma Vivo, ki jo izvaja Občina Makole, in to z naravnimi materiali les, kamen, papir. Predstavili bodo lokalne znamenitosti, oživili druženje ob tabornem ognju in pripovedovanje zgodb, povezanih z naravo. Šola iz Vilniusa pripravlja razširitev in predstavitev ter prenos idej na partnerske šole na področju zamenjave plastičnih slamic s trajnimi, kovinskimi, raziskovanje poklicev prihodnosti in navduševanje za izbiro zelenih poklicev. Vabijo tudi na sodelovanje na festivalu video filmov na temo trajnostnega razvoja. Osnovna šola iz Užic bo spoznavala abecedo trajnostnega razvoja, nadgradili bodo raziskovalno nalogo o zmanjševanju odpadkov in predstavili prizadevanja planinskega turističnega centra, ki je uspešno in skrbno ravna z naravnimi viri in ohranja okolje kar se da nedotaknjeno.
Skozi obe leti bomo delovali povezovalno. Omenjene teme bomo prepletali z delom in življenjem šol. Od 17. do 21. novembra 2019 so Slovenjo obiskali strokovni delavci treh šol, konec marca prihodnje leto pa se bomo na obeh slovenskih šolah družili tudi z učenci.
Že od septembra poljčanska šola živi za ta projekt. Doslej smo oblikovali šolski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, prizadevanja predstavili staršem, izbrali kratko in učinkovito ime projekta – Love Sustainable Society, kjer prve črke imena označujejo začetnice sodelujočih držav.
Na prvi izmenjavi med državami so sodelovali strokovni timi vseh šol, iz tujine so bili to po trije člani iz Litve in Srbije. V ponedeljek, 18. novembra, smo tako na poljčanski šoli sprejeli goste iz tujine in domovine. Poslušali smo slovensko in evropsko himno. Na prireditvi smo se predstavile vse sodelujoče šole, ob kratkih video posnetkih smo tudi potovali po Sloveniji, Litvi in Srbiji. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angleščini. Vsa šola se je potem spremenila v eno veliko učilnico, gostje pa so aktivno opazovali dogajanje. Najdlje so se zadržali pri tretješolcih, kjer so z učiteljico Barbaro Oder skozi formativno spremljanje doživeli, kako uspešna učiteljica učence usmerja v samostojnost, odgovornost, ustvarjalnost, kritičnost in samokritičnost.
Povezovanje preko programa Erasmus+ mladim, tudi osnovnošolcem, ponuja možnost, da se skozi medkulturne stike učijo ustrezno sodelovati z učenci in odraslimi iz drugih držav. Tako so poljčanski in makolski šolarji tokrat ob sprehodu predstavili gostom iz tujine šolo in svoj kraj, marca naslednje leto pa jih čaka petdnevno učenje in druženje z vrstniki.
Sprejemu in prikazu življenja in dela na obeh slovenskih šolah je sledilo strokovno srečanje, kjer so bile predstavljene dejavnosti, ki so že potekale, hkrati pa smo načrtovali sodelovanje za naprej. Mobilnost osebja med šolami tako spodbuja izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja.
Učenci in zaposleni na obeh slovenskih šolah si že od septembra prizadevamo, da bi ozaveščali trajnostnost in naredili konkretne korake za zmanjšanje negativnih vplivov na naravo. Sodelujemo v klimatskih protestih Grete Thunberg, na dnevih dejavnosti ne uporabljamo več plastenk za enkratno uporabo, za malico smo si vsi učenci in zaposleni na poljčanski šoli zašili pralno bombažno vrečko in se tako izognili plastični embalaži ob dnevih dejavnost, v šolski kuhinji skrbno naročajo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja. Naša šola je ena izmed slovenskih šol, ki je fosilna goriva nadomestila z geotermalno energijo, poljčanska občina pa je tudi zaradi tega ena izmed treh energetsko najbolj prodornih občin v Sloveniji. Trajnostni razvoj nas namreč uči, kako pomembno je ohranjati stanje na planetu Zemlja vsaj takšno, kot ga imamo sedaj.
Gostje iz Litve in Srbije so zapustile Slovenijo. S sabo so odnesle vtise, ki govorijo o tem, kako podobni, a hkrati različni smo si: njihove šole imajo večje število učencev, nacionalna pestrost je pri njih prav tako večja, razlike so v učnih pristopih, izvajanju dni dejavnosti, opremljenosti šol … A pomembnejša od teh razlik so spoznanja, kaj je skupnega: učenci vseh šol pričakujejo konkretne rešitve za naš planet. Prav je, da jim prisluhnemo in jim omogočimo, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju okoljskega zavedanja. Obe slovenski šoli svoja prizadevanja širita na partnerske šole, povezujejo nas skupne aktivnosti, zastava, himna in trajnostno naravnano ime projekta: Love Sustainable Society, Rad imam trajnostno naravnano družbo.
_______________________________________________________________________________________________________________
KAJ SMO ŽE POSTORILI V SEPTEMBRU 2019?
Priprave na izvajanje projekta potekajo intenzivno že ves september. Doslej smo oblikovali šolski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, projekt predstavili staršem, izbiramo kratko in učinkovito ime, za učence pa smo pripravili podrobno predstavitev, ki smo jo povezali s svetovnim klimatskim protestom.
Posebej za ta projekt je bila oblikovana zastava, ki povezuje tri države, izobesili smo jo v avli, vsi učenci pa se učijo pesem, ki nas bo spremljala na prihodnjih dogodkih in ima angleško besedilo z ekološko tematiko.
Šolski projektni tim se dogovarja glede poteka dejavnosti in priprav na dogodek v novembru, ko nas obiščejo strokovni delavci treh šol.
_______________________________________________________________________________________________________________
PREDSTAVITEV PROJEKTA UČENCEM IN SODELOVANJE V SVETOVNEM PODNEBNEM PROTESTU
V četrtek, 19. septembra 2019, so učenci vseh triad v šolski avli poslušali evropsko himno. Na prireditvi smo predstavili šolski projekt za naslednji dve leti in se povezali s klimatskimi protesti, ki potekajo po vsem svetu. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angleščini.
Mladi so pokazali, da jim ni vseeno in da pričakujejo konkretne rešitve za naš planet. Prav je, da jim prisluhnemo in jim omogočimo, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju okoljskega zavedanja. Tako so na prireditvi izvedli kratek protestni shod proti klimatskim spremembam že 19. 9., ker so naslednji dan imeli devetošolci organiziran dan dejavnosti.
Gostji na prireditvi sta bili ravnateljica makolske šole Silvestra Samastur in svetovalka za družbene dejavnosti Občine Poljčane Klavdija Majer, mag. jav. upr.
_______________________________________________________________________________________________________________
SVETOVNI PODNEBNI PROTEST: 20. september 2019
GRETA THUNBERG GLOBAL CLIMATE STRIKE: Friday, SEP 20
- septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestov v 161-ih državah, ko je o dogodku poročalo kar 7 371 spletnih strani in so protestirali ljudje vseh generacij, so prvošolci obeh oddelkov z učitelji ter nekateri učenci 2. in 3. triade glasno protestirali pred šolo. Shod je potekal kot učna dejavnost.
Na povezavi Video najdete kratko filmsko predstavitev tega dogodka.
Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvič pridružili tudi šolarji in zaposleni Osnovne šole Kajetana Koviča iz Poljčan.
GLOBAL CLIMATE STRIKE FACTS:
OVER 4 MILLION PEOPLE TOOK PART IN
5,800 ACTIONS IN
161 COUNTRIES ALONG WITH 820 CIVIL SOCIETY ORGANISATIONS,
3,024 COMPANIES AND
7,371 WEBSITES!
And we were part of the GLOBAL CLIMATE STRIKE for the first time in the school history!
JAVNI KLIMATSKI PROTEST POLJČANSKIH OSNOVNOŠOLCEV
- oktober 2019 v Poljčanah
Mladi želijo, da lahko svoje misli izrazijo tudi v javnosti. Tako smo v petek, 11. oktobra, izvedli miren protestni shod v centru Poljčan, s katerim želijo učenci javno pokazati enega od načinov izražanja mnenja na demokratičen način.
Video, svetovni podnebni protest
Svetovni podnebni protest
20. septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestovv 161-ih državah, ko je o dogodku poročalo kar 7 371 spletnih strani in je protestiralo več kot 4 milijone ljudi vseh generacij, so prvošolci obeh oddelkov z učitelji ter nekateri učenci in učitelji 2. in 3. triade glasno in s protestnimi napisi protestirali pred šolo. Shod je potekal kot učna dejavnost.
Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvič pridružili tudi šolarji in zaposleni Osnovne šole Kajetana Koviča iz Poljčan.
Video si lahko ogledate tukaj.