Učenci poljčanske šole 3. VIO so sodelovali na literarnem natečaju SANJE SO VELIKA SKLEDA, ki ga je razpisala Občina Radenci. Natečaj je povezan z našim rojakom, pesnikom in pisateljem Kajetanom Kovičem. Sodelovalo je 14 šol in naša šola je med vsemi odposlala največ literarnih izdelkov. Mentorici poljčanskim nagrajencem sta bili učiteljici Milena Jerman Natek in Marina Koražija. V šolski komisiji za natečaj pa je sodelovala tudi učiteljica Darja Krajnc.
Člana strokovne komisije, priznana mladinska pisatelja Primož Suhodolčan in Cvetka Sokolov, sta med 55 prispelimi literarnimi izdelki izbrala 11 najboljših.
Med drugim sta zapisala:” Najboljša dela so preprosta, jasna in iskrena.”
V petek, 17. 6. 2022, smo se udeležili slavnostne podelitve nagrad literarnega natečaja v parku Radenci v sklopu 8. Družinskega festivala Mačje mesto. Na Mačjem odru sta nagrade podelila župan Občine Radenci Roman Leljak in ”Mačkon, bratranec mačka Murija”.
MED ENAJSTIMI NAGRADAMI SO NAŠI UČENCI PREJELI KAR 5 NAGRAD:
- a) 1. absolutno nagrado: Neja Drozg iz 7. b za pesem Ujet v svetu brez sanj
- b) med enakovrednimi nagradami od 1. do 3. mesta: Gašper Hribernikiz 9. b za pesem Pogled
- c) med enakovrednimi dodatnimi nagradami od 4. do 10. mesta:
- Maša Prah iz 8. b za pesem Pravljično kraljestvo
- Iva Marzidovšek iz 8. b za pesem Polet v vesolje
- Nika Pliberšek iz 9. a za pesem Svet se spreminja
UJET V SVETU BREZ SANJ
Sredi noči te zbudijo zvoki siren in letal.
Spet moraš bežati, spet moraš se bati.
Pred bliski, grmenjem in dimom oditi,
v hladno podzemlje se skriti.
Ta tvoja je nova realnost, ovita v sive odtenke
strahu, krikov, bolečine, trpljenja.
Pregnan si iz sveta,
ki bil je svetel in znan.
Sedaj si okusil,
kako je, ko ujameš se v svet brez sanj.
Tam ne moreš več zdržati, tam ne moreš več ostati!
Čemu moraš na dolgo, dolgo pot?
Kaj si naredil, da moraš bežati?
Za sabo pustiti, kar imaš rad in poznaš.
Podajaš se v svet, ki ti nov je, neznan.
Sprejmejo te mehki glas nasmejan,
tople oči, odprta dlan.
Tukaj nisi sam, vse bo še dobro,
Zaupaj mi in primi mojo dlan.
S tabo želim deliti svoj svet velikih sanj,
dovolj je velik zame, zate, zanjo in zanj!
Neja Drozg, 7. b
POGLED
Ko si mlad,
sanjaš sanje vseh barv,
ko pa starejši postajaš,
tiste bolj žive odidejo
in bistrejše pridejo.
Samo paziti moraš,
da ti sanje ne uidejo
in v napačne roke pridejo.
Šele takrat vidiš,
da svet ni tako lep,
kot izgleda na prvi pogled.
Včasih, ko iz sanj se zbudiš,
ti je morda žal
in bi rad še kaj dodal,
pa ne moreš, ker bediš.
Gašper Hribernik, 9. b
PRAVLJIČNO KRALJESTVO
Sanjam sanje, kjer
s pticami letim,
po oblakih se sprehajam,
v pravljici živim.
Sanjam kraljestvo,
ki nima kralja.
Kraljestvo, kjer je prostora
za vse človeško občestvo.
Življenje odprto kot morje,
brez kaplje krvi in nesrečnih dni.
Kjer dobra volja vedno prevlada,
takšno kraljestvo imela bi rada.
Podrla ograje bi in zidove
pretrgala bodeče žice,
razkrila ljudem sveta darove,
zatrla vse nesmisle in neresnice.
Ker sanjam z otroško odprtimi očmi
brezmejno vesolje,
kjer človeške misli so neomejene
in sanje dovoljene.
Naj te sanje ostajajo
in naj vsi upajo si živet.
Naj do smrti rajajo
in pogumno branijo ta planet.
Maša Prah, 8. b
POLET V VESOLJE
Nekoč je deklica živela,
ki vedno je dolgo v noč bedela.
Vsak večer v zvezde je strmela
in v mislih mednje poletela.
Imela je velike sanje,
a nihče drug ni vedel zanje.
Hotela je v vesolje odletet’
in zapustiti ta naš svet.
Takrat želela je oditi
in kaj novega se naučiti.
Želela je videti planete,
odkriti nove identitete.
A leta so minila
in ni se le ona spremenila.
Svet postal je za znoret,
vsak dan kakšen nov zaplet.
Zdaj rada bi od Zemlje se ločila,
vendar ne, da nove bi prijatelje dobila.
Zdaj želi pobegniti nekam vstran,
kjer ni ljudi, kjer lahko si sam.
Iva Marzidovšek, 8. b
SVET SE SPREMINJA
Svet se spreminja,
vsak dan opominja,
da človek ne more
prerasti neba.
Narava izginja,
asfalt se pogrinja,
pred vsakim korakom
sivina sveta.
Zrak se uplinja,
v megli spominja
na slepo ravnanje
naših srca.
Prevara prekinja,
prijat’le odrinja,
vezi nam pretrga
kot burja z morja.
Kako zdaj živeti?
Skrbi nas z leti.
Na svetu, v katerem
je polno gorja.
Svet se spreminja,
vsak dan opominja,
da človek postavi
nogé naj na tla.
Nika Pliberšek, 9. a
Mentorica: Milena Jerman Natek
