Novembra lani smo na Osnovni šoli Kajetana Koviča iz Poljčan zbirali stari papir. Na željo učencev je akcija potekala kot tekmovanje med oddelki. Obljubili smo, da bo oddelek, ki bo zbral največ odpadnega papirja, nagrajen. Učenci 5. b so bili pri zbiranju najbolj prizadevni, zato smo zanje pripravili poseben dan.
V petek, 25. 3., so petošolci imeli v šoli najprej delavnico o ponovni predelavi in uporabi surovin z inštitutom iSeMe, ki se ukvarja z okoljskim ozaveščanjem in trajnostnim razvojem. Nato smo se odpravili v Botanični vrt Univerze Maribor in v Sortirnico Snage v Mariboru.
Pridružili so še nekateri prizadevni učenci iz 7. in 8. razreda, ki sodelujejo pri trajnostno naravnanih dejavnostih projekta Erasmus+ ter pri novinarskem in foto-video krožku.
Najprej smo se sprehodili po Botaničnem vrtu v Pivoli, ki ima dolgo in zanimivo zgodovino. Presenetile so nas prazgodovinske gomile, stare že tri tisoč let. Najpomembnejša naloga vrta pa je ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst. Gojijo jih kar 75. Imajo tudi gensko banko semen jablan, hrušk, sliv, češenj, malin in bezga.
V parku smo videli zbirko javorjev in magnolij ter iglavcev. Posebej čudovita sta orjaška sekvoja in klek. Cvetijo prve narcise, v skalnjaku pa tudi velikonočnica. Vsi, ki smo ponosni na našo velikonočnico na Boču, smo bili veseli, da jo ohranjajo tudi v Botaničnem vrtu.
Nekaj povsem drugačnega pa smo spoznavali v Sortirnici podjetja Snaga v Mariboru. Nismo vedeli, da pri ločevanju odpadkov uporabljajo sejalni boben, ki razvršča odpadke v štiri velikosti. Pomagata še dva ločevalca in razvrščata plastiko po velikosti ter obliki v tri skupine. Šest optičnih ločevalcev skrbi za strojno sortiranje s pomočjo infrardeče svetlobe, ki prepozna preko 1000 različnih materialov. Pri ločevanju pomagajo še trije magnetni izločevalci za prepoznavanje železa in barvnih kovin. Sami strokovni izrazi, kajne? Ampak sedaj si lažje predstavljamo in bolj razumemo, kaj se dogaja z našimi odpadki.
Kakšne so torej povezave med botaničnim vrtom in sortirnico odpadkov? V zadnjih desetletjih so se zgodile velike spremembe. Še pred kratkim so bili gozdovi in druge površine polni črnih odlagališč. Varovanje okolja je bilo manj pomembno kot danes. Ljudje postajamo vedno bolj ozaveščeni, čut za čisto okolje je vse močnejši. Ponotranjiti ga želimo tudi na naši šoli. Potekajo številne dejavnosti, ki usmerjajo učence k zavedanju o pomenu trajnosti in k načinu življenja brez odpadkov, ki se jih ne da reciklirati.
Učenci so o teh dveh nasprotnih, a hkrati soodvisnih področjih življenja kot sta botanični vrt in sortirnica odpadkov, zapisali svoje misli in vtise.
Ljudje odpadke ločujemo za dobro nas samih in drugih. Največ zavržemo plastike, veliko pa je tudi pločevink in ostalih predmetov. Zaradi nepravilnega ločevanja v sortirnici zaudarja po razpadajoči hrani, saj so na primer v jogurtovem lončku še vedno ostanki. Ko jogurt pojemo, lonček vedno dobro izpraznimo. V sortirnici so nam povedali, da jogurtovih lončkov ne umivamo, ker s tem porabimo preveč vode.
Brina
Ob obisku Botaničnega vrta sem izvedela, da obstaja zelo veliko dreves, ki jih nisem poznala. Ker že dlje časa ne dežuje, je v parku suša. V Sortirnici Snage v Mariboru pa smo z odprtimi usti opazovali kupe odpadkov. Odpadke stiskajo v bale, večino dela opravijo stroji, le nekatera ljudje.
Urška
V Sortirnici Snage sem videl ogromno smeti. Odločil sem se, da bom kupoval manj plastike.
Patrik
Nisem si mislil, da pri nas nastane tako veliko odpadkov, všeč pa mi je, da sedaj razumem, kako jih sortirajo.
Anej
Ko sem videla te ogromne kupe odpadkov, me je bilo sram, zato bom jaz in upam, da tudi vi, ločevala odpadke tako, kot je treba.
Ely
Odpadkov, ki jih ne moremo ponovno uporabiti, je malo, pomembno pa je, da pravilno ločujemo že doma.
Neža
V Sortirnici sem bil presenečen, ko sem videl, kako vsi ti stroji premetavajo, premikajo in sortirajo odpadke. Tako poskrbijo za naše okolje.
Jaka
Naučila sem se, kaj se dogaja z našimi odpadki.
Anika
Izvedela sem, da moramo iz vseh plastičnih lončkov postrgati vso hrano.
Ota
V Botaničnem vrtu sem videl velikonočnico. Nisem vedel, da raste tudi kje drugje in ne le na Boču.
Nejc
Koliko ljudi je bilo potrebnih, da so naredili toliko odpadkov, kot jih pripeljejo v Sortirnico?
David
Pomislila sem, da se moramo ljudje bolj potruditi pri ločevanju odpadkov in da ne smemo metati ničesar v naravo. Za nekoga je odpadek lahko zaklad.
Tiffany
Najbolj mi je bilo všeč v Botaničnem vrtu, ker mi je sošolec posodil telefon in sem lahko fotografiral. V Sortirnici pa me je bilo sram, ker ljudje pustimo za sabo toliko odpadkov!
Matic
Ob vseh teh velikih kupih odpadkov sem se odločil, da bom skrbno ločeval in se potrudil, da se bodo kupi zmanjšali.
Mihael
Zanimivo je bilo videti, kako lahko pločevinke stisnejo v ogromno balo.
Jakob Aljaž
Naučila sem se, da v Botaničnem vrtu raste veliko različnih in zanimivih rastlin, v Sortirnici pa najdemo največ plastičnih odpadkov in pločevinastih odpadkov.
Urška
V Botaničnem vrtu raste mnogo zanimivih rastlin, v Sortirnici pa smo videli kupe odpadkov. Odločila sem se, da bom skrbno ločevala in pomagala ohraniti naravo.
Eva
V sortirnici smo izvedeli, kako se odpadki ločujejo, kako jih stiskajo in da je Slovenija med največjimi onesnaževalci na število prebivalcev. Sortirnica v Mariboru je sodobno urejena in zelo koristna.
Ajda
Ko bi le videli, koliko smeti je bilo! Največ plastike. In da bo plastike manj, lahko tudi sam spremeniš odpadek v novo, uporabno snov. Ne pozabi: vedno ločuj in to pravilno! V Sortirnici je mnogo smeti tudi s čistilnih akcij. Zato sem sklenila, da se naslednjič udeležim akcije čiščenja okolja in šolskih poti.
In če misliš, da lahko odpadke odvržeš kjerkoli, se motiš! Poskrbi, da naš planet ostane čist.
Žana
Iz razmišljanj učencev vidimo, kako zelo se zavedajo pomena trajnosti. Razumejo, da je varovanje okolja njihova in naša skupna skrb. Še posebej nas veseli, da so se odločno pripravljeni potruditi za okolje. Nobeden izmed njih ni razmišljal, da je še premajhen, da ločevanje ni njegovo delo, da naj bo skrb za trajnost skrb drugih. V Sortirnici pa so nam sporočili, da vabijo na ogled še učence ostalih osnovnih šol iz regije. Mladi na lokalni ravni lahko prispevajo h globalnim spremembam in spodbujajo okoljsko bolj osveščeno ravnanje.
Jelka Cigler Plošinjak, Tatjana Zgubič in Marina Koražija
