Kaj si predstavljate, ko pomislite na gozd?
Zagotovo vidite širne planjave, poraščene z bujnim, zdravim, mogočnim drevjem! Slovenija je še bogato poraščena, a pogosto izginjajo prav mogočni gozdovi z zdravimi drevesi. Poglejte samo, kaj se dogaja na Boču.Tudi v mnogih drugih državah se gospodarski gozdovi v naravi uničujejo. Kot nekaj novega in rastlinsko raznolikega se pojavljajo majhni gozdovi po vsem svetu. Z njihovo zasaditvijo se povečuje biotska raznovrstnost in z njimi si pomagamo v boju proti podnebnim spremembam.
Te mini gozdove je navdihnil Akira Miyawaki, japonski botanik, ki je pionir edinstvenega načina zasajanja gozdov, znanega kot Miyawakijeva metoda. Vključuje zasaditev različnih avtohtonih dreves in grmovnic blizu skupaj. Tri leta potem skrbimo, da rastline zaživijo, odstranjujemo rastline, ki ne sodijo v gozdiček. Šele potem rastline prepustimo same sebi, da zrastejo v gost gozd.
Po Miyawakijevi metodi naj bi drevesa zrasla 10-krat hitreje kot v naravnem gozdu, gozdički pa so tudi biološko bolj raznovrstni kot gospodarski gozdovi v naravi. Raznolikost drevesnih vrst privablja različne žuželke in dvoživke, ki iščejo hrano in zavetje.
Miyawakijeva metoda je postala priljubljena v po vsej Evropi in tudi po svetu. Spoznali smo, da lahko gojimo lastne mini gozdove. V okviru Erasmusa+ in projekta Love Sustainable Society širimo ideje trajnostnega razvoja. Šole v Vilni, Užicah in Makolah so že zasadile svoje mini gozdove. Novembra 2021 pa so tudi učenci Osnovne šole Kajetana Koviča in vrtnarska ekipa na čelu s strokovnjakom s področja hortilukture, ing. Juretom Justinekom, zasadili prvi Miyawakijev gozd v Poljčanah. V njem rastejo, rumeni in rdeči dren, puhasti hrast, mali jesen, šmarna hrušica, črni trn, malinjak, navadna bodika, brogovita, enovrati glog, navadna leska, divja jablana, divja hruška, navadni ruj, pravi kostanj. Že imena rastlin zvenijo tako domače in tradicionalno. Sedaj samo še čakamo, da gozdiček zraste in obogati naš šolski prostor in tudi prostor urbano okolje, v katerem je zasajen.
Da pa smo ta projekt sploh končali, se moramo zahvaliti sodelovanju z evropskim projektom Erasmus+, pomočniku ravnateljice Vinku Zobcu, učiteljici Tatjani Zgubič, učiteljici Marini Koražija, učitelju Nejcu Zidariču, ing. Dragu Nemcu, ravnateljici mag. Francki Mravlje in predvsem vsem trajnostno ozaveščenim učencem in staršem, ki so nas pri tem podpirali.
Galerjo si lahko ogledate tukaj.
Marina Koražija
