Raziskovalna dejavnost na terenu
Učiteljem in učencem šol iz Slovenije, Litve in Srbije, s katerimi smo vključeni v projekt Erasmus+, želimo z interdisciplinarnim raziskovalnim delom pokazati uporabno vrednost učnih ciljev iz slovenskih učnih načrtov. Z raziskovalnim učenjem zajemamo učne načrte naslednjih predmetov: fizike, matematike, tehnike in tehnologije, geografije, tujega jezika angleščine, izbirnih predmetov: astronomije, računalniškega urejanja besedil, fotografije in orientacije.
Skrb za ohranjanje našega planeta je ključno vodilo trajnostnega razvoja in v ta namen se odvijajo mnoge dejavnosti. Z raziskovalnim interdisciplinarnim učenjem želimo najprej spodbuditi zavest, da živimo na planetu, na katerem se spremembe odvijajo zelo hitro, da jih morda niti ne opazimo, ker živimo v modernem svetu, v mestih, kjer večino časa preživimo v domovih ob elektronskih medijih, in nimamo toliko stika z naravo oz. širšo okolico. Prav v ta namen želimo učence peljati v naravo, jih spodbuditi k opazovanju okolja, jim pokazati geografsko raznolikost Slovenije in kljub njeni majhnosti pokazati, kako lahko z merilno napravo, ki jo izdelamo sami, izmerimo velikost našega planeta. Pridobiti občutek za razsežnost našega planeta nam je lahko v pomoč pri razumevanju vpliva globalnih sprememb, ki jih prepoznamo tudi že v našem okolju.
Ob jasnem vremenu smo se odpravili na Roglo, tokrat žal brez učencev partnerskih šol, ker zaradi epidemije COVID-19 ni bil možen načrtovani obisk v Sloveniji.
Za izvajanje meritev z našo merilno napravo ni pomemben le razgled na vrhove v različnih smereh, temveč tudi stojišče, ki bi naj bilo čim bolj ravno vsaj nekaj metrov. Z učenci smo izbrali večjo travnato planoto na Rogli z nadmorsko višino 1495 m, kjer je pri meritvi lahko prisotnih tudi večje število učencev.
Ko je bila poravnana smer obeh nastavkov z vrhom opazovane gore, smo izmerili razdaljo med izhodiščnim in opazovanim nastavkoma ter višino gladine vode nad oz. pod opazovanim nastavkom. Nekaj vrhov, ki niso bili zastrti za oblaki: Peca, Obir, Ojstrica smo gledali nad vodoravno smerjo, medtem ko smo vrh Kuma videli pod vodoravno smerjo. Tato smo to dejstvo pri vnosu podatkov v enačbo označili z znakom ±. Polmer Zemlje smo s pomočjo Excela izračunali po vnaprej pripravljeni enačbi.
Glavna naloga raziskovalnega dela je bila v tem, da povežemo znanja različnih predmetov v uporabno vrednost pri spoznavanju našega površja in merjenju velikosti planeta Zemlje. Iz podatkov, ki smo jih izmerili pri meritvah, smo pokazali, da je zemeljsko površje ukrivljeno. Povprečna vrednost polmera Zemlje, ki smo jo izračunali, znaša 6686 km in od prave velikosti 6378 km odstopa za okoli 5 %. Zaradi napak, ki so prisotne pri merjenju ocenjujemo vrednost rezultata na ± 500 km.
Z rezultati meritev so učenci vsekakor spoznali, da je zemeljsko površje ukrivljeno in je planet s svojo velikostjo omejen. Naš planet je dragoceni dom, ki ga moramo ohraniti za naslednje rodove. Zato ostaja skrb za ohranjanje našega planeta ključno vodilo trajnostnega razvoja tudi v prihodnje.
Mentor Goran Sabolič
