{"id":5982,"date":"2021-06-22T11:47:15","date_gmt":"2021-06-22T09:47:15","guid":{"rendered":"http:\/\/ospoljcane.si\/nova\/?p=5982"},"modified":"2021-06-22T11:54:59","modified_gmt":"2021-06-22T09:54:59","slug":"poljcanski-solarji-ugotavljali-kakovost-vode-v-reki-dravinji-in-v-potoku-breznici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2021\/06\/22\/poljcanski-solarji-ugotavljali-kakovost-vode-v-reki-dravinji-in-v-potoku-breznici\/","title":{"rendered":"Polj\u010danski \u0161olarji ugotavljali kakovost vode v reki Dravinji in v potoku Bre\u017enici"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Raziskovalno delo na Osnovni \u0161oli Kajetana Kovi\u010da se nadaljuje. Pred kratkim smo predstavili projekt merjenja velikosti Zemlje z orodji, ki so jih izdelali u\u010denci sami, tokrat pa smo z eksperimentalno-raziskovalnim delom ugotavljali kakovost vode in vsebnost najpomembnej\u0161ih onesna\u017eevalcev v reki Dravinji in v potoku Bre\u017enici, ki te\u010de mimo na\u0161e \u0161ole.<\/p>


U\u010denci so ob vodenju mentorice Tatjane Zgubi\u010d najprej raziskali teoreti\u010dne osnove onesna\u017eevanja voda in se nau\u010dili, da prisotnost amonija v vodi pomeni, da je bila voda v stiku z razpadajo\u010dimi organskimi snovmi, ki jih najdemo v kanalizacijskih odplakah, gnojnici. Prisotnost nitratov v vodi je obi\u010dajno posledica pretiranega gnojenja in razgradnje organizmov, nitriti pa nakazujejo onesna\u017eenost vode s fekalijami, najdemo jih tudi kot aditive v mesu, klobasah, hitri prehrani ter umetno gnojeni zelenjavi. Fosfati so prisotni v vodi, \u010de se v bli\u017eini uporabljajo umetna gnojila in zaradi gospodinjskih odplak.<\/p>


Z raziskavo smo \u017eeleli potrditi, da so glavni viri onesna\u017eevanja voda v na\u0161em okolju komunalne in industrijske odpadne vode, pa tudi umetna gnojila in pesticidi.
Na Zemlji je voda zelo raz\u0161irjena in tudi dostopna, zato se uporablja v industriji, kmetijstvu, gospodinjstvu. Nujno je potrebna za \u017eivljenje, veliko je uporabimo za pitje. Zaradi svojih lastnosti se uporablja za umivanje, pranje, kuhanje, raztapljanje, hlajenje.<\/p>


V vodo tako prehajajo \u0161tevilne snovi, tudi nevarne ali celo strupene, ki mo\u010dno onesna\u017eujejo okolje in ogro\u017eajo \u017eivljenje. Gospodinjstva vodo in s tem okolje onesna\u017eujejo s pranjem in fekalijami, industrija s te\u017ekimi kovinami in drugimi anorganskimi ter organskimi snovmi, kmetijstvo pa onesna\u017euje vodo z umetnimi gnojili in s pesticidi.
Pri raziskavi smo ugotovili, da je voda v reki Dravinji manj onesna\u017eena s fosfatnimi ioni, ki so posledica komunalnih odplak in umetnih gnojil, in amonijevimi ioni, ki so posledica kanalizacijskih odplak in gnojnice, kot pa voda v potoku Bre\u017enica, ki je precej bolj onesna\u017eena, saj se odplake iztekajo naravnost vanjo. Onesna\u017eenje povzro\u010da nastajanje organskih strupov, ki so nevarni za vodne prebivalce, hkrati pa so hrana bakterij. Potok Bre\u017enica v spodnjem toku tako nima ve\u010d samo\u010distilne sposobnosti in nujno potrebuje pomo\u010d v obliki \u010distilne naprave. Izteka se v reko Dravinjo in vanjo prina\u0161a visoko stopnjo onesna\u017eenja.<\/p>


\u017delimo si, da bi postali Dravinja in Bre\u017enica tako \u010disti, kot sta bili neko\u010d. Za bolj \u010diste vode v Polj\u010danah predlagamo izgradnjo \u010distilne naprave, na katero se bo lahko priklju\u010dilo \u010dim ve\u010d prebivalcev, seveda tudi industrija in ostali uporabniki. Za vse, ki se ne bi mogli priklju\u010diti na osrednjo \u010distilno napravo, pa priporo\u010damo male biolo\u0161ke \u010distilne naprave za gospodinjstva.<\/p>


Vsak izmed nas pa mora sam poskrbeti za manj\u0161e onesna\u017eevanje voda. Voda je del narave, del na\u0161ega okolja. Zaradi onesna\u017eevanja izumirajo \u017eivali in rastline, saj spreminjamo njihovo naravno okolje. Vsa umazanija, ki jo \u010dlovek spusti v vodo, na nek na\u010din poru\u0161i ravnovesje narave. Tako po\u010dasi, a zagotovo uni\u010dujemo na\u0161 planet.
Z raziskovalno dejavnostjo smo ugotovili, da lahko otroci in odrasli storimo veliko za ohranjanje \u010distih voda. Odpovejmo se uporabi snovi, ki lahko onesna\u017eijo okoli\u0161ke potoke in reke, ne odlagajmo plastike in drugih nerazgradljivih materialov v naravo, reciklirajmo in lo\u010dujmo odpadke, var\u010dujmo z vodo, stvari uporabimo ve\u010dkrat in jih ne zavrzimo po prvi uporabi, poskrbimo, da se motorno olje odda na bencinskih \u010drpalkah oziroma na mestih za posebne odpadke, natan\u010dno upo\u0161tevajmo navodila za ravnanje s snovmi, ki jih uporabljamo, izogibajmo se prekomerni uporabi umetnih gnojil in \u0161kropiv.<\/p>


Rezultate raziskovalne dejavnosti smo predstavili v dveh PPT predstavitvah, ena je v slovenskem in druga v angle\u0161kem jeziku, pripravljena sta Sway predstavitev v slovenskem in angle\u0161kem jeziku ter kratek dokumentarni film v angle\u0161kem jeziku. Vse fotografije v gradivih smo posneli sami. Projekt je bil predstavljen u\u010dencem in u\u010denkam 7., 8. in 9. razredov na\u0161e \u0161ole ter \u0161olam iz Litve, Srbije in Makol, s katerimi sodelujemo v projektu Erasmus+.<\/p>


Zala Petelin\u0161ek, \u017diga Hrup in Sara Pahole so povedali, da je bilo delo v projektu raznoliko, zanimivo, pou\u010dno in ustvarjalno. Pridobili so novo znanje in uporabne izku\u0161nje v eksperimentalno-raziskovalnem delu, pri snemanju video posnetka in pri predstavitvi dejavnosti v angle\u0161kem jeziku. Pri delu so bili samoiniciativni in zavzeti, hkrati pa ob pridobljenih rezultatih zelo zaskrbljeni glede onesna\u017eenosti bli\u017enjega potoka. Pozanimali so se tudi, kako je z izgradnjo \u010distilne naprave v na\u0161i ob\u010dini. Vinko Zobec, pomo\u010dnik ravnateljicena na\u0161i \u0161oli in ob\u010dinski svetnik, nam je povedal, da je pripravljen prostor, kjer bi lahko \u010distilna naprava stala, izrisani so na\u010drti, podpisane nekatere potrebne pogodbe, pojavila pa se je le ena te\u017eava: denar. Za izgradnjo \u010distilne naprave je potrebnih 8,5 milijona evrov, \u010desar pa Ob\u010dina Polj\u010dane zaenkrat ne more zagotoviti. Potrebna bi bila finan\u010dna pomo\u010d dr\u017eave in EU. Na Ob\u010dini se bodo \u0161e naprej zavzemali za \u010dimprej\u0161njo izgradnjo \u010distilne naprave in obljubljajo, da se bo gradnja za\u010dela, kakor hitro bo to mogo\u010de.<\/p>


Pri leto\u0161njih aktivnostih Erasmusa+ na na\u0161i \u0161oli smo se nau\u010dili, da do lahko z odgovornim odnosom do narave prispevamo k bolj \u010distemu okolju, predvsem k bolj \u010distim vodam in s tem pomagamo vsem rastlinam, \u017eivalim in nam, ljudem.
V okviru projekta Erasmus+ smo na temo Kemijska analiza vode v reki Dravinji in potoku Bre\u017enica sodelovali mentorji Tatjana Zgubi\u010d, Polona Kobale, Marina Kora\u017eija in Miran Voglar.<\/p>

\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Foto utrinki<\/h4>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t