{"id":4610,"date":"2021-03-09T10:57:54","date_gmt":"2021-03-09T09:57:54","guid":{"rendered":"http:\/\/ospoljcane.si\/nova\/?page_id=4610"},"modified":"2022-06-22T16:28:50","modified_gmt":"2022-06-22T14:28:50","slug":"dogodki-erasmus-2","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/","title":{"rendered":"Dogodki Erasmus+"},"content":{"rendered":"<h2><\/h2>\n<h2><strong><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" class=\" wp-image-4619 aligncenter\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1-300x212.jpg\" alt=\"\" width=\"539\" height=\"381\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1-300x212.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1.jpg 400w\" sizes=\"(max-width: 539px) 100vw, 539px\" \/><\/strong><\/h2>\n<h2><\/h2>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-4976 aligncenter\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/logo-300x59.png\" alt=\"\" width=\"412\" height=\"81\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/logo-300x59.png 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/logo-1024x203.png 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/logo-768x152.png 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/logo-1536x304.png 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/logo.png 1622w\" sizes=\"(max-width: 412px) 100vw, 412px\" \/><\/p>\n<h2 style=\"text-align: center;\"><a href=\"https:\/\/twinspace.etwinning.net\/99123\/home\"><strong>Tukaj poglej na\u0161e aktivnosti na eTwinning Twin Space.<\/strong><\/a><\/h2>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-38d0435 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"38d0435\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-9d4ca28\" data-id=\"9d4ca28\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-4e06ffd elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"4e06ffd\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Ste vedeli, da odpadno jedilno olje uvr\u0161\u010damo med nevarne odpadke? \u010clani \u0161olskega Erasmus+ tima ter u\u010denci 7. a so se o tem podu\u010dili na delavnici, ki sta jo pripravila predstavnika Komunale Slovenska Bistrica. Najprej smo spoznali pomen zbiranja, mo\u017ene posledice in predvsem, kako lahko sami spremenimo odpadno olje v koristen izdelek, npr. v sve\u010de.<\/p>\n<p>Z odpadnim jedilnim oljem moramo ravnati skrbno, saj je zelo \u0161kodljivo za okolje. Ne smemo ga zlivati v kuhinjske odtoke ali strani\u0161\u010dno \u0161koljko, ker se ma\u0161\u010doba nalaga na cevi, na \u010distilni napravi pa ma\u0161\u010doba vpliva na mikroorganizme. Lahko se onesna\u017eita povr\u0161inska voda in podtalnica.<\/p>\n<p>Odpadnega jedilnega olja ne smemo:<\/p>\n<ul>\n<li>me\u0161ati z drugimi odpadki<\/li>\n<li>zlivati v odtoke ali v strani\u0161\u010dno \u0161koljko<\/li>\n<li>zlivati v naravo<\/li>\n<li>kuriti v pe\u010deh<\/li>\n<li>odlagati med biorazgradljive odpadke ali na kompost<\/li>\n<li>odlagati v zabojnik za me\u0161ane komunalne odpadke.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ker je vsako gospodinjstvo prejelo zeleno posodico z zbiranje tak\u0161nega olja, ga lahko oddamo v zbiralnike, ki jih je podjetje Komunala Slovenska Bistrica v na\u0161em kraju namestilo na \u0161tirih to\u010dkah:<\/p>\n<ul>\n<li>Zbirni center za odpadke Zgornje Polj\u010dane<\/li>\n<li>Prvomajski trg.<\/li>\n<li>Ulica Prekomorske brigade<\/li>\n<li>Bistri\u0161ka cesta 4<\/li>\n<\/ul>\n<p>Na \u0161oli na\u010drtujemo izvedbo podobnih delavnic tudi v prihodnjem \u0161olskem letu. \u00a0Kajti zabavno u\u010denje je nekaj, kar vsi radi po\u010dnemo. U\u010denci na zabaven in privla\u010den na\u010din pridobijo obilo zanimivih in pou\u010dnih informacij.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-9ec0909 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"9ec0909\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-01913fa\" data-id=\"01913fa\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-60b2fff elementor-widget elementor-widget-gallery\" data-id=\"60b2fff\" data-element_type=\"widget\" data-settings=\"{&quot;lazyload&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;gallery_layout&quot;:&quot;grid&quot;,&quot;columns&quot;:4,&quot;columns_tablet&quot;:2,&quot;columns_mobile&quot;:1,&quot;gap&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:10,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;gap_tablet&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:10,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;gap_mobile&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:10,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;link_to&quot;:&quot;file&quot;,&quot;aspect_ratio&quot;:&quot;3:2&quot;,&quot;overlay_background&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;content_hover_animation&quot;:&quot;fade-in&quot;}\" data-widget_type=\"gallery.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-gallery__container e-gallery-container e-gallery-grid e-gallery--ltr e-gallery--lazyload\">\n<div class=\"elementor-gallery-item__overlay\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-scaled.jpg\"><img decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-10035 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-768x1024.jpg\" alt=\"\" width=\"768\" height=\"1024\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-768x1024.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-225x300.jpg 225w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67226113-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><\/a> <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-10034 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-768x1024.jpg\" alt=\"\" width=\"768\" height=\"1024\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-768x1024.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-225x300.jpg 225w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67159809-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><\/a> <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-10033 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-768x1024.jpg\" alt=\"\" width=\"768\" height=\"1024\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-768x1024.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-225x300.jpg 225w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67166977-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><\/a> <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-10032 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-768x1024.jpg\" alt=\"\" width=\"768\" height=\"1024\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-768x1024.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-225x300.jpg 225w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_67219201-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><\/a> <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-10031 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-1024x768.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/image_50399745-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-f6d5032 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"f6d5032\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-133b585\" data-id=\"133b585\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b2e09b1 elementor-widget elementor-widget-theme-post-title elementor-page-title elementor-widget-heading\" data-id=\"b2e09b1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-title.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<hr \/>\n<h1 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\" style=\"text-align: center;\"><span style=\"color: #000000;\">Podelitev dr\u017eavnega priznanja za novinarski raziskovalni prispevek<\/span><\/h1>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-27fc0cf elementor-section-height-min-height elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-items-middle\" data-id=\"27fc0cf\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-0332d93\" data-id=\"0332d93\" data-element_type=\"column\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-73e2c82 elementor-widget elementor-widget-theme-post-content\" data-id=\"73e2c82\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-content.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor elementor-9822\" data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"9822\" data-elementor-settings=\"[]\">\n<div class=\"elementor-inner\">\n<div class=\"elementor-section-wrap\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-6aa4c17 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"6aa4c17\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-0da7855\" data-id=\"0da7855\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b93097b elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b93097b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\"><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<p>V petek, 3. junija, sva se z mentorico Marino Kora\u017eijo udele\u017eili podelitve priznanj s tekmovanja Zeleno pero, ki je potekalo v Celju. To je tekmovanje v pripravi novinarskih prispevkov na dolo\u010deno trajnostno temo, ki je bila v leto\u0161njem \u0161olskem letu VREME. Skupaj z ostalimi prejemniki priznanj ter mentorji smo se zbrali pri Splavarskem mostu ob Savinji, kjer smo spoznali g. Bo\u0161tjana Pihlerja z Zavoda za gozdove, obmo\u010dna enota Celje, in predstavnike dru\u0161tva Planet Zemlja. Prisotna sta bila \u0161e meteorolog Andrej Velkavrh in meteorologinja Tanja Cegnar, ki sta bila med\u00a0ocenjevalci na\u0161ih izdelkov.<\/p>\n<p>Pot smo nadaljevali po celjskem Mestnem gozdu, kjer smo ustvarili gozdno mandalo iz drevesnih listov in plodov, nato pa se odpravili do drevesne hi\u0161e. Ogledali smo si\u00a0notranjost te zanimive zgradbe pod kro\u0161njami bukev, zatem pa je potekal \u0161e uradni del podelitve. Po zaklju\u010dku smo imeli \u0161e nekaj \u010dasa za spoznavanje in dru\u017eenje, nato pa smo se odpravili vsak proti svojemu domu.<\/p>\n<p>Vesela sem, da sem z raziskovalnim postopkom zbrala ustrezne informacije iz literature in ustnih virov. Sodelovala sem z gozdarko in naravovarstvenico Andrejo Senega\u010dnik, ki je bila neko\u010d na\u0161a u\u010denka, s Civilno iniciativo Polj\u010dane, predstavnikom Kamnoloma Polj\u010dane, Zavodom za gozdove, enota Maribor, ter z gozdarjem Markom Furmanom. Zbrala sem \u0161tevilne potrebne informacije, pa tudi strokovna in osebna mnenja.<\/p>\n<p>V svojem raziskovalnem novinarskem prispevku sem iskala povezave med \u0161irjenjem kamnoloma in\u00a0na\u010drtovanim obse\u017enim posekom gozda ter posledi\u010dnimi vplivi na \u017eivljenje lokalnega prebivalstva, na naravo ter daljnoro\u010dno gledano tudi na vreme in celo klimo.\u00a0Na na\u0161i \u0161oli \u017ee nekaj let v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ razmi\u0161ljamo in delujemo trajnostno, ta novinarski prispevek pa \u0161e bolj povezuje na\u0161a prizadevanja z lokalno skupnostjo.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-9823 size-medium\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1-261x300.jpg\" alt=\"\" width=\"261\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1-261x300.jpg 261w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg 594w\" sizes=\"(max-width: 261px) 100vw, 261px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ostale fotografije si oglejte\u00a0<a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2022\/06\/03\/utrinki-s-podelitve-srebrnega-priznanja-zeleno-pero-za-osmosolko-maso\/\">tukaj.<\/a><\/p>\n<hr \/>\n<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\" style=\"text-align: center;\"><span style=\"color: #000000;\">Zaklju\u010dno sre\u010danje mednarodnega projekta Erasmus+<\/span><\/h2>\n<p>V petek, 3. junija, sva se z mentorico Marino Kora\u017eijo udele\u017eili podelitve priznanj s tekmovanja Zeleno pero, ki je potekalo v Celju. To je tekmovanje v pripravi novinarskih prispevkov na dolo\u010deno trajnostno temo, ki je bila v leto\u0161njem \u0161olskem letu VREME. Skupaj z ostalimi prejemniki priznanj ter mentorji smo se zbrali pri Splavarskem mostu ob Savinji, kjer smo spoznali g. Bo\u0161tjana Pihlerja z Zavoda za gozdove, obmo\u010dna enota Celje, in predstavnike dru\u0161tva Planet Zemlja. Prisotna sta bila \u0161e meteorolog Andrej Velkavrh in meteorologinja Tanja Cegnar, ki sta bila med\u00a0ocenjevalci na\u0161ih izdelkov.<\/p>\n<p>Pot smo nadaljevali po celjskem Mestnem gozdu, kjer smo ustvarili gozdno mandalo iz drevesnih listov in plodov, nato pa se odpravili do drevesne hi\u0161e. Ogledali smo si\u00a0notranjost te zanimive zgradbe pod kro\u0161njami bukev, zatem pa je potekal \u0161e uradni del podelitve. Po zaklju\u010dku smo imeli \u0161e nekaj \u010dasa za spoznavanje in dru\u017eenje, nato pa smo se odpravili vsak proti svojemu domu.<\/p>\n<p>Vesela sem, da sem z raziskovalnim postopkom zbrala ustrezne informacije iz literature in ustnih virov. Sodelovala sem z gozdarko in naravovarstvenico Andrejo Senega\u010dnik, ki je bila neko\u010d na\u0161a u\u010denka, s Civilno iniciativo Polj\u010dane, predstavnikom Kamnoloma Polj\u010dane, Zavodom za gozdove, enota Maribor, ter z gozdarjem Markom Furmanom. Zbrala sem \u0161tevilne potrebne informacije, pa tudi strokovna in osebna mnenja.<\/p>\n<p>V svojem raziskovalnem novinarskem prispevku sem iskala povezave med \u0161irjenjem kamnoloma in\u00a0na\u010drtovanim obse\u017enim posekom gozda ter posledi\u010dnimi vplivi na \u017eivljenje lokalnega prebivalstva, na naravo ter daljnoro\u010dno gledano tudi na vreme in celo klimo.\u00a0Na na\u0161i \u0161oli \u017ee nekaj let v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ razmi\u0161ljamo in delujemo trajnostno, ta novinarski prispevek pa \u0161e bolj povezuje na\u0161a prizadevanja z lokalno skupnostjo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ostale fotografije si oglejte\u00a0<a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2022\/06\/03\/utrinki-s-podelitve-srebrnega-priznanja-zeleno-pero-za-osmosolko-maso\/\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p><em>Tretji dan<\/em><\/p>\n<p>Gostitelji iz litvanske \u0161ole Vilniaus Antakalnio Progimnazija so za partnerske \u0161ole pripravili pester program zadnjega dne. Najprej so nas povabili v dvorano, kjer so pripravili zaklju\u010dno prireditev. Predstavitev celotnega triletnega uspe\u0161nega dela je potekala ob pripovedi, video posnetkih in poro\u010dilu o dejavnostih. Gostitelji so dodali koncert pevske skupine in modno revijo z obla\u010dili, narejenimi iz materialov, ki so jih ponovno uporabili.<\/p>\n<p>Sledila je predstavitev pouka pri uri glasbe, tehnike in tehnologije in likovne vzgoje. U\u010denci in u\u010diteljica so pri uri glasbe ustvarili ritmi\u010dno glasbeno to\u010dko s plasti\u010dnimi lon\u010dki, ki so bili \u017ee uporabljeni in potem umiti ter zadnji, ki so jih pred dvema letoma \u0161e imeli na \u0161oli. Dodali so besedilo s trajnostno vsebino. Pri izvedbi pesmi smo sodelovali vsi. Med uro tehnike smo spremljali tiskanje na majico in izdelavo priponke, pri likovni pa ro\u010dno \u017eaganje in barvanje najljub\u0161ega filmskega junaka.<\/p>\n<p>Na \u0161oli imajo tudi uspe\u0161no novinarsko-snemalno ekipo, ki pripravlja Breaking-News. Za goste iz treh partnerskih \u0161ol so pripravili intervju, v katerem so nas povpra\u0161ali o uresni\u010devanju ciljev projekta, o na\u0161ih ob\u010dutkih ob obisku v njihovi de\u017eeli, pa tudi o tem, \u010de smo se nau\u010dili kak\u0161no litvansko besedo. Litvan\u0161\u010dina je arhai\u010dni baltski jezik, ki ima 32 \u010drk, med njimi tudi \u010d, \u0161 in \u017e, pa tudi y. Ena izmed najlep\u0161ih litvanskih besed je beseda hvala, a\u010di\u016b.<\/p>\n<p>Gostitelji so nas v nadaljevanju dne razdelili na skupine in njihovi u\u010denci so nam predstavili \u0161olo, vse od jedilnice, telovadnice, igri\u0161\u010da, do u\u010dilnic in zbornice. V odli\u010dni angle\u0161\u010dini so nam spro\u0161\u010deno pripovedovali o \u017eivljenju na \u0161oli, celo litvansko himno so nam zapeli.<\/p>\n<p>Obiskati novo de\u017eelo, v njej spoznati prijazne ljudi, odli\u010dno \u0161olo, \u0161tevilne podobnosti in tudi razlike med nami, je do\u017eivetje, ki ostane v spominu. In pusti vtis. Ravnateljica mag. Francka Mravlje je zapisala:<\/p>\n<p><em>&#8216;V \u0161oli Vilniaus Antakalnio Progimnazija, ki je precej ve\u010dja in po gradnji podobna na\u0161i, je vzdu\u0161je prijetno in prijazno. Tak\u0161ni so tudi medsebojni odnosi. V u\u010dilnicah je samo potreben pedago\u0161ki nemir, v odmorih na hodnikih ni tekanja ali kri\u010danja, niti zelo glasnega pogovarjanja. Vzdu\u0161je je umirjeno in spodbudno.\u00a0 Imajo 8-letno \u0161olo. Odmori med urami so dolgi 10 minut za zamenjavo u\u010dilnic, imajo tudi dva dalj\u0161a odmora po 30 in 20 minut. Na pouk \u010dakajo na hodnikih pred u\u010dilnicami, kjer je veliko klopi. Pogovarjajo se tiho, vzdu\u0161je je ves \u010das zelo umirjeno. Ob na\u0161em obisku so ve\u010dinoma imeli v rokah mobilnike. Nekateri za u\u010denje, ve\u010dina za igrice. V \u0161oli uporaba mobilnih naprav sicer ni prepovedana, razen pri pouku. U\u010denci povedo, da je uporaba mobilnikov med odmori odvisna od de\u017eurnih u\u010diteljev. <\/em><\/p>\n<p><em>U\u010ditelji v odmorih ne odhajajo v zbornico, pa\u010d pa ostajajo v svojih u\u010dilnicah. Zbornica je manj\u0161i prostor, kjer lahko u\u010ditelji najdejo informacije o nadome\u0161\u010danju, v njej sta hladilnik, avtomat za kavo, mikrovalovka, nekaj miz in zofa. Prostora je dovolj le za manj\u0161e \u0161tevilo u\u010diteljev.<\/em><\/p>\n<p><em>V dveh dalj\u0161ih odmorih u\u010denci odhajajo na igri\u0161\u010de, kjer ve\u010dinoma malicajo, igrajo ko\u0161arko, odbojko, se pogovarjajo ali sprehajajo.\u00a0 Na notranjem dvori\u0161\u010du je veliko negovanih travnatih povr\u0161in. Na njih rastejo stara, visoka dreves, ki so v Litvi zelo cenjena. Imajo \u0161olski vrt in veliko zasajenega cvetja ter gredic. Za te skrbijo predvsem u\u010denci. V rastlinjaku delajo u\u010ditelji in u\u010denci.<\/em><\/p>\n<p><em>V u\u010dilnicah, ki smo jih obiskali, tudi v u\u010dilnici tehnike, je bilo opaziti, da skrbno ravnajo s \u0161olsko opremo. <\/em><\/p>\n<p><em>Pouk traja od 8.30 do 15.25, \u010de ima u\u010denec skupaj z izbirnimi predmeti 7 ur pouka. \u0160ola se odpre ob 7. uri.\u00a0 Vhodna vrata so ves \u010das zaklenjena. Pregled nad prihodi ali odhodi u\u010dencev v \u010dasu pouka imata varnostnica in varnostnik. U\u010denec lahko odide iz \u0161ole le s pisnim soglasjem u\u010ditelja.&#8217;<\/em><\/p>\n<p>Na\u0161a \u0161olska pedagoginja Nada Dru\u0161kovi\u010d je opazila, da so oddelki \u0161tevil\u010dni. Ko je povpra\u0161ala, kdaj u\u010denci za\u010dnejo s \u0161olanjem, je izvedela, da pri sedmih letih, \u010de je otrok dovolj zrel, tudi pri \u0161estih. U\u010denci lahko ob dr\u017eavnih \u0161olah izberejo \u0161e \u0161olanje na \u0161olah Montessori, Suzuki ali Waldorf. Od 1. do 4. razreda nimajo \u0161tevil\u010dnih ocen, u\u010dencem informacijo o napredovanju posredujejo v obliki kratkega opisa. Izobra\u017eevalni program pa se lahko prilagodi glede na posebne potrebe u\u010dencev. U\u010dencem s posebnimi potrebami, njihovim star\u0161em in u\u010diteljem pomagajo specialni pedagogi in socialni pedagogi, na drugih \u0161olah tudi logopedi, psihologi in drugi strokovnjaki. \u010ce je otrok potreben dodatne strokovne pomo\u010di, dolo\u010dijo na ravni ob\u010dine.<\/p>\n<p>Pomo\u010dnik ravnateljice in na\u0161 matematik, Vinko Zobec, je po obisku o \u0161oli razmi\u0161ljal tako: <em>&#8216;\u0160olo obiskuje nekaj manj kot 1200 u\u010dencev, zaposlenih je 126 ljudi, od tega okrog 70 u\u010diteljev. Zgradba je starej\u0161a in primerno vzdr\u017eevana. Prostorski normativi so verjetno druga\u010dni kot pri nas, saj so nekatere u\u010dilnice na predmetni stopnji precej manj\u0161e. Zaradi obnov in nadgradenj so nastale nivojske razlike med stopnicami in hodniki. Za pouk tehnike imajo v delavnici mizarske mize in dobro opremljen strojni del. Vhod v \u0161olo je zaklenjen. Imajo prenovljeno \u0161portno igri\u0161\u010de s tartanom in travnatimi povr\u0161inami, okrog \u0161ole pa drevesa, ro\u017ee in klopi. <\/em><\/p>\n<p><em>U\u010denci so v \u0161oli obuti. Imajo garderobne omarice, vanje odlagajo obla\u010dila, lahko tudi malico, ki si jo prinesejo od doma. <\/em><\/p>\n<p><em>Vsak razred ima svojo garderobo, u\u010denci se ne preobuvajo. V \u0161olo prihajajo tudi s skiroji, kolesi in rolkami, pa seveda pe\u0161, s star\u0161i in z avtobusom. Skiroje lahko priklenejo, za rolke imajo posebno stojalo.&#8217;<\/em><\/p>\n<p>\u0160portnega u\u010ditelja Ranka Leskovarja je zanimala primerjava med obema \u0161olama: <em>&#8216;Pri nas razpolagamo z mnogimi \u0161portnimi rekviziti in smo glede tega zelo dobro opremljeni. U\u010denci na\u0161e gostiteljske \u0161ole ne tekmujejo proti drugim \u0161olam na \u0161portnem podro\u010dju, organizirana pa so tekmovanja npr. v nogometu, ragbiju, plavanju \u2026 Eden izmed u\u010diteljev \u0161portne vzgoje je trener ragbija, zato dosegajo uspehe tudi na tem podro\u010dju. Zanimiv je na\u010din ocenjevanja, saj je za dobro oceno pomemben dober dose\u017eek. V\u0161e\u010d mi je, da imajo pri vhodu in na dvori\u0161\u010du mize za namizni tenis in ro\u010dni nogomet. U\u010denci igrajo na zunanjem igri\u0161\u010du \u0161portne igre tudi med odmori, atletska steza je podobno kot pri nas dolga 200 metrov. <\/em><\/p>\n<p><em>Na\u0161a gostiteljica Irma nam je razlo\u017eila, da so vsako leto organizirane litvanske \u0161olske igre. \u017delijo namre\u010d, da mladi iz Litve tekmujejo med sabo. Organizirajo tekmovanje v 25-ih \u0161portih, sodeluje okrog 200.000 u\u010dencev. Tudi Progimnazija iz Antakalnia dosega lepe rezultate na \u0161portnih tekmovanjih na dr\u017eavni ravni.&#8217;<\/em><\/p>\n<p>Ker je bila z nami tudi u\u010diteljica tehnike in tehnologije ter zgodovine Sabina Kralj, nas je zanimal pouk tehnike: <em>&#8216;Mize v tehni\u010dni u\u010dilnici so mizarske delovne mize z vgrajenimi pripomo\u010dki za vpenjanje. Ob na\u0161em obisku so u\u010denci barvali lesene izdelke, ki so jih izdelali pri pouku. \u017dagali so samo z ro\u010dnimi \u017eagami, namizne vibracijske \u017eage ne uporabljajo. Podloge za za\u0161\u010dito miz so 50 \u00d7 60 cm velike iverne plo\u0161\u010de. V delavnici so u\u010denci\u00a0 sestavljali elektri\u010dna vezja, v kabinetu smo videli, kako poteka delo na CNC stroju za izrez izdelkov iz vezane plo\u0161\u010de. Sami oblikujejo in tiskajo bro\u0161ke. Demonstrirali so, kako natisnejo svoje majice s preslikavo. Folijo z obrezanim motivom je u\u010denec obrnil navzgor, jo prekril s peki papirjem in stisnil z ogreto stiskalno plo\u0161\u010do, ki omogo\u010di, da se motiv oprime bomba\u017ea.&#8217;<\/em><\/p>\n<p>U\u010ditelj razrednega pouka Nejc Zidari\u010d je dodal: <em>&#8216;\u0160ola je razdeljena na dva dela, u\u010denci od 1. do 4. razreda imajo u\u010dilnice lo\u010dene od vi\u0161jih razredov. Njihove u\u010dilnice so velike in prostorne. Zaklju\u010dni sestanek smo imeli v u\u010dilnici u\u010diteljice Irme. Klopi ima razporejene v obliki \u010drke U, imajo projektor, platno, ra\u010dunalnik. Na zidovih je veliko izdelkov u\u010dencev. U\u010denci malicajo v jedilnici ali na klopeh pri \u0161oli. U\u010denci do 4. razreda jedo \u0161olsko malico. Ostalin si hrano lahko kupijo v \u0161olski kuhinji, ki ima ve\u010d menijev, starej\u0161i u\u010denci si lahko prinesejo svojo. Cene \u0161olskih kosil so podobne na\u0161im. V ra\u010dunalni\u0161ki u\u010dilnici imajo 14 ra\u010dunalnikov, knji\u017enica ni digitalizirana, \u0161e vedno sposojajo knjige s knji\u017enimi listki.&#8217; <\/em><\/p>\n<p>V zaklju\u010dku projekta Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo je ravnateljica na\u0161e \u0161ole, mag. Francka Mravlje razmi\u0161ljala takole:<\/p>\n<p><em>&#8216;Skozi tri leta trajanja projekta smo delovali skupaj, vendar vsak v svojem okolju. In vemo, da smo bili zelo u\u010dinkoviti. Ne le, da smo uresni\u010dili zastavljene cilje, v marsi\u010dem smo jih tudi presegli.<\/em><\/p>\n<p><em>Najve\u010dja vrednost na\u0161ega povezovanja je, da smo drug ob drugem rastli in napredovali veliko bolj, kot \u010de bi delovali vsak zase.\u00a0 Prav v na\u0161em skupnem delovanju so nastajale najbolj\u0161e ideje, kako mladim pribli\u017eati pomen trajnosti in skrbnosti do naravnega okolja. In uspelo nam je. Prepri\u010dana sem, da bodo mladi, ki so bili v na\u0161em projektu, zelo pomembni zagovorniki trajnosti. Skozi mnoge, izkustvene, raziskovalne in eksperimentalne dejavnosti v okviru pouka in drugih dejavnosti, smo u\u010dence\u00a0 spodbujali k razumevanju, da je na\u0161 planet en sam in da potrebuje na\u0161o pomo\u010d. Razumevanje vedno vodi k dejanjem.<\/em><\/p>\n<p><em>Mladi v na\u0161ih \u0161olah, v Litvi, Srbiji in Sloveniji, so spoznavali mnogo na\u010dinov, kako lahko \u017ee danes vplivajo na zmanj\u0161evanje okoljskih obremenitev. Svoja spoznanja, prepri\u010danja in izku\u0161nje bodo zagotovo delili z vrstniki. In to je najpomembnej\u0161i dokaz odli\u010dnega dela vseh.&#8217; <\/em><\/p>\n<p>Na\u0161 projekt je potekal skozi mnoge aktivnosti, ki so bile skrbno na\u010drtovane in dobro vodene.\u00a0 \u0160tevilne cilje smo morali nadomestiti z drugimi zaradi spremenjenih razmer. Projekti \u00a0ne postanejo uspe\u0161ni kar skozi no\u010d.\u00a0Da bi dosegali, kar smo si zastavili, smo skozi tri leta prihajali do rezultatov s skrbnim na\u010drtovanjem, z dobrim vodenjem, s trdim delom, sodelovanjem znotraj tima in povezovanjem navzven. Na poti smo se ves \u010das u\u010dili, odkrivali smeri, ki \u0161e niso bile nikoli prej prehojene, ubrali kak\u0161no pot, ki je bila povsem nova ali presenetljiva.<\/p>\n<p>Cilji projekta, ki smo si jih zastavili in uspe\u0161no presegali, izhajajo iz osve\u0161\u010danja na podro\u010dju trajnosti, izmenjav znanja, \u0161irjenja primerov dobre prakse, u\u010denja in pridobivanja izku\u0161enj u\u010dencev in osebja, izbolj\u0161anja spretnosti, medkulturne povezanosti, medgeneracijskega sodelovanja, osebnega in strokovnega razvoja, bolj\u0161ega znanja jezikov in sre\u010devanja z jeziki, ki jih ne sli\u0161imo pogosto, pa tudi povezovanje s svetom umetnosti, kot so likovna, besedna ter filmska umetnost, ki se najbolj ka\u017ee skozi video produkcijo v okviru projekta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Foto utrinke najdete\u00a0<a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/zakljucno-srecanje-erasmus\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\" style=\"text-align: center;\"><span style=\"color: #000000;\">Zaklju\u010dno sre\u010danje mednarodnega projekta Erasmus+<\/span><\/h2>\n<p><em>Drugi dan<\/em><\/p>\n<p>Na\u0161e spoznavanje prizadevanj na podro\u010dju trajnosti v Litvi se nadaljuje. Obisku dodajamo nove vsebine. Izmenjava znanja, \u0161irjenje primerov dobre prakse, pridobivanja izku\u0161enj, medkulturna povezanost, osebni in strokovni razvoj, bolj\u0161e znanje jezikov, sre\u010devanja z jeziki, ki jih ne sli\u0161imo pogosto, pa tudi povezovanje s svetom umetnosti in kulture sodelujo\u010dih de\u017eel so nekatere izmed njih.<\/p>\n<p>V sredo, 25. maja, smo obiskali kmetijo v bli\u017eini glavnega mesta Vilna.\u00a0 Spoznali smo ekolo\u0161ko kmetovanje in \u017eivljenje v povezavi s tradicijo. Na litvanski ravnici gojijo \u0161kotsko govedo in noje, kar pa seveda niso tradicionalne litvanske \u017eivalske vrste. Zvedeli smo veliko presenetljivih dejstev o nojih, \u00a0najve\u010dji in nelete\u010di vrsti pti\u010dev. Zanimivo je, da so njihovi mo\u017egani manj\u0161i od o\u010di in da na gnezdu izmeni\u010dno sedita samec in samica. Navdu\u0161ila nas je \u0161e velika \u010dreda \u0161kotskega goveda.<\/p>\n<p>Popoldan smo nadaljevali pot po zeleni in zelo ravni pokrajini. Kot \u017ee veste, je najve\u010dja litvanska &#8216;gora&#8217; Mount Juozapin\u0117 visoka &#8216;kar&#8217; 299 metrov.\u00a0 Ob slikoviti obali, med zelenimi gri\u010di in \u0161tevilnimi jezeri smo \u00a0pripotovali do mesta Trakai, prestolnice nekdanje Velike litovske kne\u017eevine. V srednjem veku je bil tukaj zgrajen grad, njegova zgodovina je polna \u0161tevilnih dogodkov, ki so igrali pomembno vlogo v zgodovini dr\u017eave. Ve\u010d stoletij je bil dom litvanskih vladarjev, hkrati pa mra\u010dni zapor za tiste, ki so niso upo\u0161tevali zakonov ali pa tudi tiste, ki so jih zaprli po krivici.<\/p>\n<p>Danes je grad obnovljen. Navdu\u0161uje s svojo druga\u010dnostjo in tudi polo\u017eajem. Stoji na otoku, obkro\u017een je s \u010disto vodo iz jezera Galva. Ob ogledu smo razmi\u0161ljali, da ljudje neko\u010d niso poznali besed trajnost, so jo pa v vseh ozirih \u017eiveli.<\/p>\n<p>Pozno popoldne smo se sprehodili tudi po mestu. Najbolj nas je navdu\u0161il \u0161portni park ob reki Neris. Ljudi vseh starosti vabi k aktivnej\u0161emu pre\u017eivljanju prostega \u010dasa, vzdr\u017eevanju telesne kondicije in razvijanju pozitivnega odnosa do zdravega na\u010dina \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Foto utrinke najdete\u00a0<a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/zakljucno-srecanje-erasmus\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-f6d5032 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"f6d5032\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-133b585\" data-id=\"133b585\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b2e09b1 elementor-widget elementor-widget-theme-post-title elementor-page-title elementor-widget-heading\" data-id=\"b2e09b1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-title.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<h1 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\" style=\"text-align: center;\"><span style=\"color: #000000;\">Zaklju\u010dno sre\u010danje mednarodnega projekta Erasmus+<\/span><\/h1>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-27fc0cf elementor-section-height-min-height elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-items-middle\" data-id=\"27fc0cf\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-0332d93\" data-id=\"0332d93\" data-element_type=\"column\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-73e2c82 elementor-widget elementor-widget-theme-post-content\" data-id=\"73e2c82\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-content.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor elementor-9410\" data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"9410\" data-elementor-settings=\"[]\">\n<div class=\"elementor-inner\">\n<div class=\"elementor-section-wrap\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-b6a3534 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"b6a3534\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-25475d6\" data-id=\"25475d6\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-748f99c elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"748f99c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Med 23. in 27. majem se skupina u\u010diteljev, ki so tri leta aktivno sodelovali v projektu Erasmus+ K2\u00a0<strong><b>Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo<\/b><\/strong>,<strong><b>\u00a0<\/b><\/strong>udele\u017euje zaklju\u010dnega sre\u010danja projekta v litvanskem glavnem mestu Vilni.<\/p>\n<p>Gostitelji s Progimnazije Antakalnio so pripravili dejavnosti, ki se tematsko povezujejo s trajnostjo. \u017de prvi dan so nam predstavili zelo uspe\u0161en sistem zbiranja plastenk, plo\u010devink in stekla, ki jih pridobijo ob lo\u010denem sistemu zbiranja, ter predelavo me\u0161anih komunalnih odpadkov.<\/p>\n<p>Ob spremljanju postopkov predelave ogromnih koli\u010din odpadkov smo se zamislili, kako pomembno bi bilo \u0161e bolj prepre\u010devati kopi\u010denje odpadkov s trajnostnim na\u010dinom \u017eivljenja. Koli\u010dino odpadkov lahko zmanj\u0161ujemo tudi s podalj\u0161evanjem \u017eivljenjske dobe izdelkov, ponovno uporabo, predelavo, popravili. \u0160kodljivi vplivi na okolje in \u010dlovekovo zdravje so vedno ve\u010dji, naravni viri pa ostajajo omejeni. Na\u0161 planet postaja vse bolj obremenjen in \u010de ne bomo spremenili na\u010dina \u017eivljenja, sledi pomanjkanje surovin in energije.<\/p>\n<p>Skozi dejavnosti projekta u\u010denci na\u0161e \u0161ole pridno in ustvarjalno sodelujejo pri uresni\u010devanju trajnostnega \u00a0projekta. I\u0161\u010dejo poti, da bodo sami znali ravnati premi\u0161ljeno in odgovorno, ko bodo prevzeli skrb za na\u0161 planet v svoje roke. Zaenkrat pa sta odgovornost do so\u010dloveka in odgovornost do narave \u0161e v na\u0161ih rokah.<\/p>\n<p>Foto utrinke najdete <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/zakljucno-srecanje-erasmus\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-f6d5032 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"f6d5032\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-133b585\" data-id=\"133b585\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b2e09b1 elementor-widget elementor-widget-theme-post-title elementor-page-title elementor-widget-heading\" data-id=\"b2e09b1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-title.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<hr \/>\n<h1 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\" style=\"text-align: center;\"><span style=\"color: #000000;\">Velikono\u010dnica, endemi\u010dna rastlina Bo\u010da<\/span><\/h1>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-27fc0cf elementor-section-height-min-height elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-items-middle\" data-id=\"27fc0cf\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-0332d93\" data-id=\"0332d93\" data-element_type=\"column\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-73e2c82 elementor-widget elementor-widget-theme-post-content\" data-id=\"73e2c82\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-content.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor elementor-9404\" data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"9404\" data-elementor-settings=\"[]\">\n<div class=\"elementor-inner\">\n<div class=\"elementor-section-wrap\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-1498a7e elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"1498a7e\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-43215a6\" data-id=\"43215a6\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-c5df052 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"c5df052\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Kdor obi\u0161\u010de Polj\u010dane, ne more spregledati zelenega pogorja Bo\u010da, ki se dviga nad reko Dravinjo. Gora, ki v resnici \u0161e ni gora, izstopa na modrem ozadju, pogledi od blizu in dale\u010d so usmerjeni vanjo. Zaradi izjemno ohranjene naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine je okolica Bo\u010da skupaj z Dona\u010dko goro razgla\u0161ena za krajinski park. Vklju\u010duje gozdove, suhe in vla\u017ene travnike, potoke, izvire. In tukaj raste velikono\u010dnica.<\/p>\n<p>Ta ne\u017ena stepska rastlina je simbol Bo\u010da.<\/p>\n<p>V na\u0161e kraje se je raz\u0161irila s severa v \u010dasu ledene dobe, ohranila se je v vi\u0161jih legah. Je trajnica, ki raste na s kalcijem bogati zemlji na suhih travnikih. Cveti od februarja do aprila, v \u010dasu velike no\u010di, zato je dobila svoje ime. Steblo je pred mrazom za\u0161\u010diteno z \u017eametnimi dla\u010dicami.<\/p>\n<p>Je redka predstavnica stepskih rastlin v Sloveniji in je vse bolj ogro\u017eena, saj raste le \u0161e na obmo\u010dju Bo\u010da in pri Ponikvi. Je endemi\u010dna vrsta, ki je za\u0161\u010ditena.<\/p>\n<p>Povezavo do predstavitve najdete\u00a0<a href=\"https:\/\/sway.office.com\/R5A7cCUxlJ6RtjDC?ref=Link\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p>PDF predstavitev najdete<a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/VELIKONOCNICA-SARA-PAHOLE-POPRAVLJENO-2.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">\u00a0tukaj.<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-f6d5032 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"f6d5032\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-133b585\" data-id=\"133b585\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b2e09b1 elementor-widget elementor-widget-theme-post-title elementor-page-title elementor-widget-heading\" data-id=\"b2e09b1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-title.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-f6d5032 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"f6d5032\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-133b585\" data-id=\"133b585\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b2e09b1 elementor-widget elementor-widget-theme-post-title elementor-page-title elementor-widget-heading\" data-id=\"b2e09b1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-title.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<hr \/>\n<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\" style=\"text-align: center;\"><span style=\"color: #000000;\">20. maj, Svetovni dan \u010debel<\/span><\/h2>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-27fc0cf elementor-section-height-min-height elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-items-middle\" data-id=\"27fc0cf\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-0332d93\" data-id=\"0332d93\" data-element_type=\"column\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-73e2c82 elementor-widget elementor-widget-theme-post-content\" data-id=\"73e2c82\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-content.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor elementor-9209\" data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"9209\" data-elementor-settings=\"[]\">\n<div class=\"elementor-inner\">\n<div class=\"elementor-section-wrap\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-bb9e9b0 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"bb9e9b0\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-4420c83\" data-id=\"4420c83\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-480479a elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"480479a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large aligncenter\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Svetovni-dan-cebel.png\" sizes=\"(max-width: 399px) 100vw, 399px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Svetovni-dan-cebel.png 399w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Svetovni-dan-cebel-300x300.png 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Svetovni-dan-cebel-150x150.png 150w\" alt=\"\" width=\"399\" height=\"399\" \/><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-e966517 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"e966517\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-1a8e02d\" data-id=\"1a8e02d\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-7a7d051 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"7a7d051\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Slovenija je v okviru Organizacije Zdru\u017eenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan \u010debel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj, so dr\u017eave \u010dlanice Zdru\u017eenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razgla\u0161en za svetovni dan \u010debel.<br \/>\n20. maja se je tudi rodil Anton Jan\u0161a (1734\u20131773), slovenski \u010debelar, pionir sodobnega \u010debelarstva in eden najve\u010djih strokovnjakov za \u010debele. Bil je prvi moderni u\u010ditelj \u010debelarstva na svetu. Avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega u\u010ditelja \u010debelarstva na novi \u010cebelarski \u0161oli na Dunaju.<br \/>\nDa bi lahko nahranili nara\u0161\u010dajo\u010de svetovno prebivalstvo, potrebujemo vedno ve\u010d hrane. ki mora biti tudi kakovostna. \u010cebele slovijo po svoji vlogi za zagotavljanje visoko kakovostne hrane in drugih izdelkov, ki jih uporabljamo v zdravstvu in drugih panogah.<br \/>\nPoleg tega pa \u010debele po\u010dnejo \u0161e veliko ve\u010d!<br \/>\nV naravi imajo \u010debele pomembno vlogo. \u010cebele skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem. Med \u017eu\u017eelkami, ki opra\u0161ujejo rastline, so na prvem mestu prav \u010debele. Opra\u0161ijo kar od 70 do 80% cvetov sadnega drevja. \u010cebele z opra\u0161evanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogo\u010dajo obstoj razli\u010dnih \u017eivalskih in rastlinskih vrst ter seveda \u010dloveka. Dajejo pridelke, kot so med, cvetni prah, mati\u010dni mle\u010dek, propolis in \u0161e mnogo drugih, ki krepijo in ohranjajo na\u0161e zdravje.<br \/>\nDovolj hrane bomo imeli le, \u010de bomo zavarovali pestrost vseh opra\u0161evalcev.<br \/>\nAli veste, da\u2026<br \/>\n\u2022 \u010cebele \u017eivijo povsod na svetu.<br \/>\n\u2022 Medonosne \u010debele pri \u010debelarjih najpogosteje \u017eivijo v panjih, ki jih izdela \u010dlovek.<br \/>\n\u2022 Brez \u010debel ne bi bilo toliko razli\u010dnih vrst sadja in zelenjave.<br \/>\n\u2022 Najve\u010dji doprinos \u010debel in drugih opra\u0161evalcev je opra\u0161evanje skoraj treh \u010detrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane.<br \/>\n\u2022 Ena sama medonosna \u010debela lahko v svojem \u017eivljenju nabere eno dvanajstino \u010dajne \u017eli\u010dke medu.<br \/>\n\u2022 Za kilogram medu morajo \u010debele obleteti \u0161tiri milijone cvetov in preleteti \u0161tiri dol\u017eine ekvatorja.<br \/>\n\u2022 \u010cebelja dru\u017eina je tako velika kot majhno mesto. V njej \u017eivi od 30.000 do 60.000 \u010debel delavk, od 300 do 1.000 trotov in matica. Brez matice \u010debelja dru\u017eina s\u010dasoma umre.<br \/>\n\u2022 \u010cebelja matica je edina, ki le\u017ee jaj\u010deca. Dnevno izle\u017ee tudi do 2.000 jaj\u010dec.<br \/>\n\u2022 Matica obi\u010dajno \u017eivi od enega do \u0161tirih let, delavka poleti od \u0161est do osem tednov, pozimi pa od \u0161tiri do \u0161est mesecev.<br \/>\n\u2022 Medonosne \u010debele ne prespijo zime, aktivne ostanejo vso zimo.<br \/>\n\u2022 \u010ce bi delavke trote prenehale hraniti, bi ti umrli od lakote.<br \/>\n\u2022 Medonosne \u010debele so edina vrsta, ki po piku umre.<br \/>\n\u2022 \u010cebele imajo sposobnost prepoznavanja \u010dlove\u0161kih obrazov.<\/p>\n<p>Poro\u010dilo iz leta 2015, ki je opravilo prvo celostno oceno evropskih \u010debeljih vrst, navaja, da skoraj 10 % \u010debel grozi izumrtje, dobrih 5 % jih je verjetno ogro\u017eenih, za skoraj 57 % vrst pa sploh nimamo podatkov. \u0160tevilo opra\u0161evalcev po vsem svetu upada. \u017dal je tudi na\u0161a avtohtona kranjska \u010debela je \u017eal vse bolj ogro\u017eena.<\/p>\n<p><b>Kako lahko pomagamo?<br \/>\n<\/b>Vsak od nas lahko z majhnimi koraki prispeva k ohranjanju \u010debel in drugih opra\u0161evalcev.<br \/>\nTako kot smo na \u0161olskem igri\u0161\u010du naredili grede in travnik z medovitimi rastlinami okrog mini gozdi\u010dka, lahko tudi doma postorimo marsikaj. Na balkonih, vrtovih zasejemo medovite rastline, ohranjamo stare travnike. Omejimo uporabo pesticidov in drugih snovi, ki ogro\u017eajo \u010debele.<br \/>\n\u010cebele nas spremljajo skozi vse \u017eivljenje. Ohranimo \u010debele in ohranimo \u017eivljenje. Poslanstvo \u010debelarjev je pri ohranjanju \u010debel, vsak dan pomembnej\u0161e.<br \/>\nUpamo, da se boste za ta dan odlo\u010dili oditi v naravo in prisluhnili \u010debelam, ki zdaj \u017ee pridno delajo in opra\u0161ujejo medovite rastline.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<figure id=\"attachment_9217\" aria-describedby=\"caption-attachment-9217\" style=\"width: 360px\" class=\"wp-caption alignleft\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Travnik-z-medovitimi-rastlinami.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-9217\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Travnik-z-medovitimi-rastlinami.jpg\" alt=\"\" width=\"360\" height=\"219\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Travnik-z-medovitimi-rastlinami.jpg 360w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Travnik-z-medovitimi-rastlinami-300x183.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 360px) 100vw, 360px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-9217\" class=\"wp-caption-text\">Medovite rastline<\/figcaption><\/figure>\n<figure id=\"attachment_9214\" aria-describedby=\"caption-attachment-9214\" style=\"width: 467px\" class=\"wp-caption alignleft\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Cebelnjak.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-9214\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Cebelnjak.jpg\" alt=\"\" width=\"467\" height=\"263\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Cebelnjak.jpg 467w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Cebelnjak-300x169.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 467px) 100vw, 467px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-9214\" class=\"wp-caption-text\">\u010cebelnjak<\/figcaption><\/figure>\n<div class=\"elementor-element elementor-element-7a7d051 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"7a7d051\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<figure id=\"attachment_9215\" aria-describedby=\"caption-attachment-9215\" style=\"width: 226px\" class=\"wp-caption alignleft\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Kranjska-sivka.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-9215\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Kranjska-sivka.jpg\" alt=\"\" width=\"226\" height=\"195\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-9215\" class=\"wp-caption-text\">Kranjska sivka<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>GREDA Z MEDOVITIMI RASTLINAMI NA \u0160OLSKEM IGRI\u0160\u010cU:<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/sway.office.com\/8iuE9kOmGanEHoTh?ref=Link\"><strong>https:\/\/sway.office.com\/8iuE9kOmGanEHoTh?ref=Link<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>MINI GOZDI\u010cEK MIYAWAKI:<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/sway.office.com\/r8SUq9Qybv8iOR45?ref=Link\"><strong>https:\/\/sway.office.com\/r8SUq9Qybv8iOR45?ref=Link<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>VIDEO POSNETKI:<\/strong><\/p>\n<p><strong>KRANJSKA \u010cEBELA<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=4HCROHbFfJE\"><strong>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=4HCROHbFfJE<\/strong><\/a>\u00a0<strong>2:30<\/strong><\/p>\n<p><strong>POMAGAJMO OPRA\u0160EVALCEM!<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=U573sbScecM\"><strong>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=U573sbScecM<\/strong><\/a><strong>\u00a0 2:42<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-48c98b1 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"48c98b1\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-f0195d9\" data-id=\"f0195d9\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-1651855 elementor-widget elementor-widget-gallery\" data-id=\"1651855\" data-element_type=\"widget\" data-settings=\"{&quot;lazyload&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;gallery_layout&quot;:&quot;grid&quot;,&quot;columns&quot;:4,&quot;columns_tablet&quot;:2,&quot;columns_mobile&quot;:1,&quot;gap&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:10,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;gap_tablet&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:10,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;gap_mobile&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:10,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;link_to&quot;:&quot;file&quot;,&quot;aspect_ratio&quot;:&quot;3:2&quot;,&quot;overlay_background&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;content_hover_animation&quot;:&quot;fade-in&quot;}\" data-widget_type=\"gallery.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-gallery__container e-gallery-container e-gallery-grid e-gallery--ltr e-gallery--lazyload\">\n<div class=\"elementor-gallery-item__overlay\"><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-45ddded elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"45ddded\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-fded3bf\" data-id=\"fded3bf\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-6a33310 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"6a33310\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p><a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=OlZEtORgR-g\"><strong>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=OlZEtORgR-g<\/strong><\/a><strong>\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong><strong>Lojze Slak \u2013 \u010cebelar<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><strong>Pripravili u\u010diteljica Tatjana Zgubi\u010d in deveto\u0161olka Judita Jug v okviru projektov Erasmu+, Eko \u0161ola in Globe.<\/strong><\/p>\n<p><strong>VIRI:<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.gov.si\/zbirke\/projekti-in-programi\/svetovni-dan-cebel\/\"><strong>https:\/\/www.gov.si\/zbirke\/projekti-in-programi\/svetovni-dan-cebel\/<\/strong><\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.worldbeeday.org\/si\/ali-ste-vedeli\/72-spoznajte-cebele.html\"><strong>https:\/\/www.worldbeeday.org\/si\/ali-ste-vedeli\/72-spoznajte-cebele.html<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><a href=\"https:\/\/www.worldbeeday.org\/si\/praznujmo-dan-cebel.html\"><strong>https:\/\/www.worldbeeday.org\/si\/praznujmo-dan-cebel.html<\/strong><\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.gov.si\/zbirke\/projekti-in-programi\/svetovni-dan-cebel\/\"><strong>https:\/\/www.gov.si\/zbirke\/projekti-in-programi\/svetovni-dan-cebel\/<\/strong><\/a><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.worldbeeday.org\/si\/\"><strong>https:\/\/www.worldbeeday.org\/si\/<\/strong><\/a><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Google fotografije<\/strong><\/p>\n<p><strong>lastna fotografija: Jerca Jug (doma\u010di \u010debelnjak)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Maj, 2020<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<hr \/>\n<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\"><span style=\"color: #333333;\"><strong>KEMIJSKA ANALIZA VODE V REKI DRAVINJI IN POTOKU BRE\u017dNICA<\/strong><\/span><\/h2>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-27fc0cf elementor-section-height-min-height elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-items-middle\" data-id=\"27fc0cf\" data-element_type=\"section\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-0332d93\" data-id=\"0332d93\" data-element_type=\"column\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-73e2c82 elementor-widget elementor-widget-theme-post-content\" data-id=\"73e2c82\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"theme-post-content.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor elementor-9123\" data-elementor-type=\"wp-post\" data-elementor-id=\"9123\" data-elementor-settings=\"[]\">\n<div class=\"elementor-inner\">\n<div class=\"elementor-section-wrap\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-46dde39 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"46dde39\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-ca270e1\" data-id=\"ca270e1\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-e8f57ac elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e8f57ac\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Voda je del narave, zato bi moral vsak od nas poskrbeti, da jo \u010dim manj onesna\u017eujemo.<br \/>\n\u2022 Voda je vir \u017eivljenja, zato moramo prav vsi skrbeti za \u010disto\u010do vode.<br \/>\n\u2022 Z vodo moramo skrbno in preudarno ravnati, reke in potoki naj<br \/>\nne bodo odlagali\u0161\u010da odpadkov.<br \/>\n\u2022 Ohranjajmo vodo in ohranjajmo \u017eivljenje.<br \/>\n\u2022 Brez vode tudi nas ni.<br \/>\n\u2022 Spo\u0161tujmo vodo!<\/p>\n<p>\u2022 Ob tem \u017eelimo na\u0161im ob\u010danom prenesti sporo\u010dilo, da voda odseva na\u0161<br \/>\nodnos do narave. V njej se vidi na\u0161a malomarnost, nespo\u0161tljiv odnos do<br \/>\nnarave, brezbri\u017enost, nezavedanja posledic na\u0161ega ravnanja.<br \/>\n\u2022 Dokler \u010dlovek ne bo spremenil svojega na\u010dina razmi\u0161ljanja, bodo vse kritike,<br \/>\nprepovedi in opozorilne table zaman.<br \/>\n\u2022 Pravijo, da \u2018Zemlje\u2018 ne podedujemo od na\u0161ih prednikov, ampak si jo<br \/>\nsposojamo od na\u0161ih zanamcev\u00ab. S to miselnostjo \u017eelimo na\u0161 pozitiven in<br \/>\nkorekten odnos do vode in narave krepiti in k temu spodbujati tudi star\u0161e,<br \/>\nstare star\u0161e, prijatelje, sosede in znance.<br \/>\n\u2022 Potrudimo se po najbolj\u0161ih mo\u010deh, da ohranjamo naravo \u010disto in najprej<br \/>\nza\u010dnemo kar doma, v na\u0161i \u010dudoviti Dravinjski dolini.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-20da6a3 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"20da6a3\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-a758f3c\" data-id=\"a758f3c\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-6b5b6c6 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"6b5b6c6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Predstavitev si oglejte\u00a0<a href=\"https:\/\/sway.office.com\/bceX3AfCWNZ6MncU?ref=Link\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-1d68267 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"1d68267\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-02d16fe\" data-id=\"02d16fe\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-488b72a elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"488b72a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Analiza-vode.jpg\" sizes=\"(max-width: 736px) 100vw, 736px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Analiza-vode.jpg 736w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Analiza-vode-300x160.jpg 300w\" alt=\"\" width=\"736\" height=\"393\" \/><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<hr \/>\n<h2 style=\"text-align: center;\">Dan Zemlje<\/h2>\n<p>Danes, 22. 4., praznuje na\u0161a Zemlja. Med vsemi planeti v oson\u010dju ni ravno velikanka, a vendar je tako zelo posebna, za nas izjemno pomembna. Stara je \u017ee ve\u010d kot 4 milijarde 600 milijonov let. \u0160e vedno mladenka. In kot vsaka gospodi\u010dna, si tudi ona ob svojem rojstnem dnevu \u017eeli, da bi bila lepa, zdrava, \u010dudovita.<\/p>\n<p>Ob njenem rojstnem dnevu ji torej ni potrebno v trgovini kupiti legokock niti li\u010dil, \u0161e manj novega televizorja ali elektri\u010dnega avtomobila. Povsem dovolj bo, da se vsak dan, \u0161e posebej pa danes, na izlet odpravite pe\u0161 ali s kolesom, uporabljate izdelke iz naravnih materialov, se izogibate plastiki, reciklirate tako hrano kot predmete, celo obla\u010dila. Z majhnimi dejanji skrbite za na\u0161 planet, sobivajte z bitji na njem, da bo \u0161e naslednje 4 milijarde \u010dil in zdrav, pisan, di\u0161e\u010d in prijeten dom vsem na\u0161im zanamcem. \u010ce storimo to, bo Zemljin rojstni dan \u010dudovit. \u010cez dva dni, 24. 4., obele\u017eujemo tudi dan brez zavr\u017eene hrane.<\/p>\n<p>Ali ste vedeli, da je zavr\u017eene hrane na Zemlji v enem letu toliko, da bi z njo lahko prekrili 36 Slovenij in da je Slovenija na tretjem mestu med dr\u017eavami, ki zavr\u017eejo najve\u010d hrane? To ni prav. Hrana ni odpadek. V \u010dast temu dnevu poskrbimo, da danes, ne pri malici niti pri kosilu, ne bo odpadne hrane. Trudimo pa se tudi, da podobno ravnamo doma, vsak dan v letu.<\/p>\n<p>Fotogalerijo razstave si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dan-zemlje\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<h2 style=\"text-align: center;\"><strong><b>Ugotavljanje prisotnosti PTE in nekaterih drugih onesna\u017eeval <\/b><\/strong><strong><b>v reki Dravinji in potoku Bre\u017enica v Polj\u010danah<\/b><\/strong><\/h2>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-3771494 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"3771494\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-41a27dc\" data-id=\"41a27dc\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-e5a2952 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e5a2952\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\"><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-851c206 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"851c206\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-530980e\" data-id=\"530980e\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-f647d64 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f647d64\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-3771494 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"3771494\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-41a27dc\" data-id=\"41a27dc\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-e5a2952 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e5a2952\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>V tem \u0161olskem letu so u\u010denci in u\u010denke\u00a0<strong><b>7. razredov<\/b><\/strong>\u00a0osnovne \u0161ole Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane v okviru\u00a0<strong><b>projekta Erasmus+<\/b><\/strong>\u00a0nadaljevali s kemijsko analizo lokalnih povr\u0161inskih voda. Sodelovali so z\u00a0<strong><b>In\u0161titutom SeMe, okoljsko ozave\u0161\u010danje in trajnostni razvoj SeMe iz Polj\u010dan<\/b><\/strong>, v katerem delujeta dr. Petra Vrhovnik in dr. Kim Mezga. Pri dejavnosti sta sodelovali u\u010diteljici Tatjana Zgubi\u010d in Polona Kobale.<\/p>\n<p><strong><b>Namen raziskave<\/b><\/strong>\u00a0je bil ugotoviti, ali so v reki\u00a0<strong><b>Dravinji<\/b><\/strong>\u00a0in v potoku\u00a0<strong><b>Bre\u017enica<\/b><\/strong>\u00a0v Polj\u010danah prisotni\u00a0<strong><b>potencialno toksi\u010dni elementi (PTE)<\/b><\/strong>, kot so\u00a0mangan, baker, nikelj, cink, kadmij, arzen, svinec, \u017eelezo ter nekatera\u00a0<strong><b>onesna\u017eevala<\/b><\/strong>\u00a0(amonij, nitrat, detergenti in fenoli). Pri tem smo merili tudi\u00a0<strong><b>pH vode<\/b><\/strong>\u00a0ter dolo\u010dali\u00a0<strong><b>barvo, motnost\u00a0<\/b><\/strong>in<strong><b>\u00a0vonj\u00a0<\/b><\/strong>posameznih vzorcev vode.<\/p>\n<p><strong><b>\u00a0<\/b><\/strong><strong><u><b>Nekaj teoreti\u010dnih osnov<\/b><\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><b>Vodo rabimo vsi: ljudje, \u017eivali in rastline.\u00a0<\/b><\/strong>Voda ima kemijsko formulo H<sub>2<\/sub>O. Ta pove, da je molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in enega kisikovega atoma. Voda je lahko<strong><b>\u00a0mehka, srednje trda ali trda.\u00a0<\/b><\/strong>V osnovi je<strong><b>\u00a0<\/b><\/strong>brez barve, vonja in okusa.<\/p>\n<p>V Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode\u00a0<strong><b>podzemna voda,<\/b><\/strong>\u00a0saj oskrbuje kar 97 % prebivalcev s \u010disto in neopore\u010dno pitno vodo. Podzemna voda\u00a0se nahaja pod Zemljinim povr\u0161jem v\u00a0<strong><b>vodonosnikih<\/b><\/strong>. Vanje prihaja voda s pronicanjem padavin ter premikanjem vode iz jezer in rek. Za potrebe pitne vode se v vodonosnik zvrta vrtina, vanjo se polo\u017ei perforirana cev, skozi katero \u010drpamo vodo v \u010drpali\u0161\u010de, kjer se voda obdela in po\u0161lje naprej v vodovodni sistem\u00a0do kon\u010dnih uporabnikov.<\/p>\n<p><strong><b>Pitna voda<\/b><\/strong>\u00a0je \u010dista voda, brez zdravju \u0161kodljivih snovi in povzro\u010diteljev bolezni z ustrezno vsebnostjo mineralov. Je voda, namenjena pitju, kuhanju in pripravi hrane.<\/p>\n<p>Najpogosteje je voda onesna\u017eena zaradi odpadne vode iz bli\u017enjih tovarn, kmetij, mest. Tovrstne aktivnosti ne vplivajo samo na povr\u0161insko vodo (reka, jezera, morja), ampak tudi na podzemno.\u00a0<strong><b>Gospodinjstva<\/b><\/strong>\u00a0vodo in s tem okolje onesna\u017eujejo s pranjem in fekalijami, \u00a0<strong><b>industrija<\/b><\/strong>\u00a0pa predvsem s\u00a0<strong><b>te\u017ekimi kovinami<\/b><\/strong>\u00a0in drugimi anorganskimi\u00a0ter organskimi snovmi. Eden izmed pomembnih, ponekod glavnih virov onesna\u017eenja, je\u00a0<strong><b>kmetijstvo<\/b><\/strong>, ki vodo onesna\u017euje tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi. Nevarna so\u00a0<strong><b>razlitja strupenih teko\u010din<\/b><\/strong>,\u00a0ki pronicajo v podzemlje in onesna\u017eujejo podzemno vodo.<\/p>\n<p>Preden se odpadna voda, voda iz gospodinjstev, industrije ali padavin vrne v reko, jo je potrebno\u00a0pre\u010distiti v\u00a0<strong><b>\u010distilnih napravah<\/b><\/strong>, saj za\u00a0ve\u010dino potreb ni ve\u010d uporabna.\u00a0\u010ce pa teh odpadnih voda ne o\u010distimo, \u0161kodljivo vplivajo na vsa \u017eiva bitja v rekah, potokih in posledi\u010dno tudi na \u010dloveka.<\/p>\n<p>\u017dal marsikje, tudi v Sloveniji, komunalne vode \u0161e\u00a0vedno te\u010dejo naravnost v potoke, reke,\u00a0jezera in morja ter jih onesna\u017eujejo. Zato nismo presene\u010deni ob podatku, da so ponekod tako podzemne kot povr\u0161inske vode onesna\u017eene. Najpogosteje so onesna\u017eene z nitrati, fosfati, pesticidi, organskimi snovmi, te\u017ekimi kovinami, fenoli.<\/p>\n<p><strong><u><b>Eksperimentalno-raziskovalno delo<\/b><\/u><\/strong><\/p>\n<p>Opravili smo \u0161tiri meritve potencialno toksi\u010dnih elementov in drugih onesna\u017eeval v reki Dravinji in v potoku Bre\u017enica.<\/p>\n<p><strong><b>Prvo in drugo meritev<\/b><\/strong>\u00a0smo izvedli na terenu v novembru 2021,\u00a0<strong><b>drugo in tretjo<\/b><\/strong>\u00a0pa v marcu 2022. Pri vzor\u010denju vode smo opazovali\u00a0<strong><b>barvo, motnost in vonj vode<\/b><\/strong>. Nato smo s pH listi\u010di izmerili pH vrednost vzorcev.<\/p>\n<p>V \u0161oli smo najprej naredili analizo vode s t. i.\u00a0<strong><b>hitrimi testi<\/b><\/strong>. Vzorcem vode smo\u00a0<strong><b>po navodilih<\/b><\/strong>\u00a0dodali posamezne reagente.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-dadedcc elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"dadedcc\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-50 elementor-top-column elementor-element elementor-element-de9279f\" data-id=\"de9279f\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-c21652c elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"c21652c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\">\n<figure class=\"wp-caption\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Pripomocki.png\" sizes=\"(max-width: 618px) 100vw, 618px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Pripomocki.png 618w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Pripomocki-300x138.png 300w\" alt=\"\" width=\"618\" height=\"285\" \/><figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\">Material za analizo vode.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"elementor-column elementor-col-50 elementor-top-column elementor-element elementor-element-7ea52af\" data-id=\"7ea52af\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-283e1c1 elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"283e1c1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\">\n<figure class=\"wp-caption\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Priprava-vzorcev-vode.png\" sizes=\"(max-width: 628px) 100vw, 628px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Priprava-vzorcev-vode.png 628w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Priprava-vzorcev-vode-300x139.png 300w\" alt=\"\" width=\"628\" height=\"290\" \/><figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\">Priprava vzorcev vode z reagenti.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-48be0c8 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"48be0c8\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-1c09876\" data-id=\"1c09876\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b5a767c elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b5a767c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Potekla je kemijska reakcija s snovjo, ki smo jo \u017eeleli dolo\u010diti. \u00a0Pri tem je pri\u0161lo do spremembe barve raztopine<strong><b>. Barvo raztopine<\/b><\/strong>\u00a0smo primerjali z barvo na prilo\u017eeni\u00a0<strong><b>barvni lestvici<\/b><\/strong>\u00a0in od\u010ditali koncentracijo kovine, ki smo jo dolo\u010dali.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-60f3cd9 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"60f3cd9\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-50 elementor-top-column elementor-element elementor-element-f9e1fe5\" data-id=\"f9e1fe5\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-a723076 elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"a723076\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\">\n<figure class=\"wp-caption\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Baker.png\" sizes=\"(max-width: 628px) 100vw, 628px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Baker.png 628w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Baker-300x139.png 300w\" alt=\"\" width=\"628\" height=\"290\" \/><figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\">Navodila za izvedbo analize bakra v vodi<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"elementor-column elementor-col-50 elementor-top-column elementor-element elementor-element-ee7918e\" data-id=\"ee7918e\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-8596b96 elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"8596b96\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\">\n<figure class=\"wp-caption\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Zascitna-obleka.png\" sizes=\"(max-width: 623px) 100vw, 623px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Zascitna-obleka.png 623w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Zascitna-obleka-300x138.png 300w\" alt=\"\" width=\"623\" height=\"287\" \/><figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\">Primerna za\u0161\u010dita obleke, material za analizo in obvezen zapisnik ugotovitev<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-029586c elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"029586c\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-ec2f7f0\" data-id=\"ec2f7f0\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-b72db10 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b72db10\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p>Meritve s hitrimi testi smo ponovili s t. i.<strong><b>\u00a0fotometrom<\/b><\/strong>, napravo za ugotavljanje prisotnosti in koncentracije snovi v vzorcih vode, ki lahko od\u010dita, koliko bakra in kroma je v posameznih vzorcih vode.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"elementor-element elementor-element-56f53c0 elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"56f53c0\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-image\">\n<figure class=\"wp-caption\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment-large size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Mladi-raziskovalci-1024x474.png\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Mladi-raziskovalci-1024x474.png 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Mladi-raziskovalci-300x139.png 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Mladi-raziskovalci-768x356.png 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/Mladi-raziskovalci.png 1034w\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"370\" \/><figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\">Mladi raziskovalci Jernej, Matija in Jakob.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"elementor-section elementor-top-section elementor-element elementor-element-ca175d5 elementor-section-boxed elementor-section-height-default elementor-section-height-default\" data-id=\"ca175d5\" data-element_type=\"section\">\n<div class=\"elementor-container elementor-column-gap-default\">\n<div class=\"elementor-row\">\n<div class=\"elementor-column elementor-col-100 elementor-top-column elementor-element elementor-element-10e6c1a\" data-id=\"10e6c1a\" data-element_type=\"column\">\n<div class=\"elementor-column-wrap elementor-element-populated\">\n<div class=\"elementor-widget-wrap\">\n<div class=\"elementor-element elementor-element-a424f6f elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"a424f6f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<div class=\"elementor-text-editor elementor-clearfix\">\n<p><strong><em><b><i>Potok Bre\u017enica<\/i><\/b><\/em><\/strong><\/p>\n<p>S pH vrednostjo vode izra\u017eamo stopnjo kislosti oz. bazi\u010dnosti vode. pH 7 pomeni, da je voda nevtralna, pod to vrednostjo je kisla, nad to vrednostjo pa bazi\u010dna. pH re\u010dne vode je bil pri prvi meritvi 6, torej je bila voda rahlo kisla. To lahko pripisujemo de\u017eju, na dan vzor\u010denja je namre\u010d de\u017eevalo, in me\u0161anju poto\u010dne vode s padavinsko vodo, ki ima v osnovi ni\u017ejo pH vrednost. \u010ce gre za onesna\u017eeno ozra\u010dje, lahko pride do kislega de\u017eja s pH tudi pod 5,6. Pri drugi meritvi pa imamo pH vode 8, torej bazi\u010den, in izkazuje dejansko stanje vode, saj v \u010dasu vzor\u010denja ni bilo de\u017eja.<\/p>\n<p>Podobne potrdilne ugotovitve, da je ob prvem odvzemu pri\u0161lo do me\u0161anja vode, nakazuje opazovanje\u00a0<strong><b>barve<\/b><\/strong>\u00a0in\u00a0<strong><b>motnosti<\/b><\/strong>\u00a0vode ter\u00a0<strong><b>vonja<\/b><\/strong>. Kadar de\u017euje, je voda navadno bolj motna, umazana (rjava, siva, prisotne so lahko pene, olja). Tudi vonj je dober identifikator za onesna\u017eenje (gnojevka, odplake, izlitja) in je navadno bolj izrazit v su\u0161nem obdobju.<\/p>\n<p>Vrednosti\u00a0<strong><b>PTE\u00a0<\/b><\/strong>v poto\u010dni vodi so nizke. Njihovo pojavljanje v vodi lahko pripi\u0161emo naravnemu izvoru, predvsem zaradi kamnin, po katerih je tekla voda. Lahko pa jih pripi\u0161emo antropogenemu izvoru, predvsem odpadni vodi, industriji in intenzivnemu kmetijstvu.\u00a0<strong><b>V potoku<\/b><\/strong>\u00a0<strong><b>Bre\u017enica je nekoliko povi\u0161ana vrednost \u017eeleza<\/b><\/strong>, ki ima lahko naraven izvor (npr. magmatske ali sedimentne kamnine) ali antropogen (odplake, gnojila, fitofarmacevtska sredstva). Na podlagi prisotnosti drugih merjenih parametrov in seveda opazovanja okolice kot so raba tal, poseljenost in prisotnost industrije predvidevamo, da gre najbr\u017e za prisotnost odplak, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.<\/p>\n<p>Prisotnost\u00a0<strong><b>nitratov\u00a0<\/b><\/strong>je predvsem indikator antropogenega vpliva, kot je npr. odpadna voda, odlagali\u0161\u010da, greznice, \u017eivalska gnojevka.\u00a0<strong><b>Glede na pode\u017eelsko okolje in neurejeno kanalizacijo predvidevamo, da je prisotnost nitratov v vodi posledica odpadne vode, greznic in gnojevke.<\/b><\/strong><\/p>\n<p>Izvor\u00a0<strong><b>detergentov<\/b><\/strong>\u00a0in\u00a0<strong><b>fenolov<\/b><\/strong>\u00a0<strong><b>lahko pripi\u0161emo odpadni komunalni vodi.<\/b><\/strong><\/p>\n<p><strong><em><b><i>Reka Dravinja<\/i><\/b><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Vrednost prve<strong><b>\u00a0pH<\/b><\/strong>\u00a0meritve vode iz reke Dravinje je nakazovala, da v \u010dasu odvzema odvzemom de\u017eevalo in je pri\u0161lo do me\u0161anja me\u0161anja re\u010dne vode s padavinsko vodo. Pri drugi meritvi je bila pH vrednost bazi\u010dna in izkazuje referen\u010dno stanje vode, saj ni bilo de\u017eja.<\/p>\n<p>Podobne potrdilne ugotovitve, da je ob prvem odvzemu pri\u0161lo do me\u0161anja vode, lahko sklepamo iz opazovanja\u00a0<strong><b>barve<\/b><\/strong>\u00a0in\u00a0<strong><b>motnosti<\/b><\/strong>\u00a0vode ter vonja.<\/p>\n<p>Vrednosti\u00a0<strong><b>PTE\u00a0<\/b><\/strong>v reki so bile nizke. Kombinacija prisotnosti merjenih parametrov nakazuje, da je njihov izvor antropogen. Na podlagi opazovanja okolice, rabe tal in poseljenosti sklepamo, da je njihova prisotnost v vodi\u00a0<strong><b>posledica odpadne vode iz gospodinjstev in industrije ter intenzivnega kmetijstva<\/b><\/strong>. V reki Dravinji nekoliko odstopa vrednost cinka, izvor je lahko naraven ali antropogen. Glede na prisotnost ostalih PTE lahko predvidevamo, da je\u00a0<strong><b>njegov izvor antropogen, predvsem iz komunalne odpadne vode. Pojavijo se vpra\u0161anja glede urejenosti kanalizacijskega sistema ter proizvodnih procesov, ki imajo odpadno vodo speljano v reko.<\/b><\/strong><\/p>\n<p>Na podlagi izvedene lokalne \u0161tudije na sedimentih reke Dravinje (Mezga in sod., 2021), smo \u017eeleli na\u0161e rezultate izmerjenih PTE v vodi primerjati z vrednostmi v sedimentih, kjer so koncentracije merjenih PTE lahko vi\u0161je kot v vodi, saj se dolgoro\u010dno odlagajo in akumulirajo. Sediment deluje kot spu\u017eva. Vrednosti parametrov v vodi pa se lahko hitro spreminjajo in ka\u017eejo trenutno stanje. Povi\u0161ane koncentracije kovin v sedimentih so lahko posledica naravne obogatitve, pogosteje pa so posledica onesna\u017eenja.<\/p>\n<p>Tako je prisotnost kovin lahko posledica\u00a0<strong><b>industrijske<\/b><\/strong>\u00a0(izpusti odpadne vode),\u00a0<strong><b>urbane<\/b><\/strong>\u00a0(odpadne gospodinjske vode, greznice) in\u00a0<strong><b>kmetijske dejavnosti<\/b><\/strong>\u00a0(FFS, gnojevka).<\/p>\n<p>Prisotnost nitratov je predvsem indikator antropogenega vpliva, kot je npr. odpadna voda, odlagali\u0161\u010da, greznice, \u00a0gnojevka. Glede na pode\u017eelsko okolje in neurejeno kanalizacijo predvidevamo, da so nitrati v vodi prisotni zaradi odpadne vode, greznic in gnojevke. V primerjavi re\u010dne vode z vodo iz potoka so vrednosti nitrata tukaj vi\u0161je, vendar \u0161e vedno generalno nizke.<\/p>\n<p>Izvor\u00a0<strong><b>detergentov<\/b><\/strong>\u00a0in\u00a0<strong><b>fenolov<\/b><\/strong>\u00a0lahko pripi\u0161emo odpadni komunalni vodi, ki ni pre\u010di\u0161\u010dena v \u010distilni napravi.<\/p>\n<p><strong><b>Izvedene meritve so pokazale,\u00a0<\/b><\/strong>da se potencialno toksi\u010dni elementi nahajajo tako v reki Dravinji kot tudi v potoku Bre\u017enica, kar pomeni, da predstavljajo nevarnost za vsa \u017eiva bitja. Ob primerjavi izmerjenih vrednosti in dovoljenih vrednosti v vodi smo ugotovili, da izmerjene vrednosti prisotnih PTE in drugih onesna\u017eeval v reki Dravinji in v potoku Bre\u017enica ne presegajo dovoljene vrednosti za pitno vodo.\u00a0<strong><b>To pa \u0161e ne pomeni, da je voda pitna!<\/b><\/strong>\u00a0Zato je potrebno narediti \u0161e nadaljnje raziskave in analize vode. Na terenu je potrebno nujno opazovati vonj, obarvanost, pene in druge o\u010dem vidne spremembe.<\/p>\n<p><strong><u><b>Zaklju\u010dki<\/b><\/u><\/strong><\/p>\n<p>Voda je del narave, zato bi moral vsak od nas poskrbeti, da jo \u010dim manj onesna\u017euje.<strong><b>\u00a0<\/b><\/strong>Je vir \u017eivljenja, zato moramo prav vsi skrbeti za \u010disto\u010do vode.\u00a0Z vodo moramo ravnati skrbno in preudarno. Reke in potoki naj ne bodo odlagali\u0161\u010da odpadkov. Ohranjajmo vodo in ohranjajmo \u017eivljenje. Brez vode tudi nas ni.<\/p>\n<p>Ob tem \u017eelimo na\u0161im ob\u010danom prenesti sporo\u010dilo, da\u00a0<strong><b>voda odseva na\u0161 odnos do narave.<\/b><\/strong>\u00a0V njej se vidi na\u0161a malomarnost, nespo\u0161tljiv odnos do narave, brezbri\u017enost, nezavedanja posledic na\u0161ega ravnanja. Dokler \u010dlovek ne bo spremenil svojega na\u010dina razmi\u0161ljanja, bodo vse kritike, prepovedi in opozorilne table zaman.<\/p>\n<p>\u2018<strong><b>Zemlje ne podedujemo od na\u0161ih prednikov, ampak si jo sposojamo od na\u0161ih zanamcev<\/b><\/strong>\u2018, je znana trajnostno naravnana misel. S raziskavo \u017eelimo krepiti na\u0161 pozitiven in korekten odnos do vode in narave ter k temu spodbujati star\u0161e, stare star\u0161e, prijatelje, sosede in znance.<\/p>\n<p><strong><b>Potrudimo se po najbolj\u0161ih mo\u010deh, da ohranjamo naravo \u010disto in najprej za\u010dnimo kar doma, \u00a0v na\u0161i \u010dudoviti Dravinjski dolini. \u00a0<\/b><\/strong>Spo\u0161tujmo vodo!<\/p>\n<p><strong><b>Tatjana Zgubi\u010d ter dr. Petra Verhovnik in dr. Kim Mezga z In\u0161tituta za okoljsko ozave\u0161\u010danje in trajnostni razvoj SeMe iz Polj\u010dan<\/b><\/strong><\/p>\n<hr \/>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<h1><strong>ZASEJALI SMO TRADICIONALNI SLOVENSKI TRAVNIK OB MIYAWAKIJEVEM GOZDI\u010cKU<\/strong><\/h1>\n<p>U\u010denci na\u0161e \u0161ole pridno in ustvarjalno sodelujejo pri uresni\u010devanju trajnostnega\u00a0 projekta <strong>Erasmus+ Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo<\/strong>. Na\u0161 mini gozdi\u010dek raste, ograja ga varuje pred nepotrebnimi koraki,\u00a0 v su\u0161nih dneh so u\u010denci rastline pridno zalivali. V teh dneh pa smo obogatili okolico \u0161ole \u0161e s <strong>tradicionalnim slovenskim travnikom<\/strong>.<\/p>\n<p>Sadovnjaki, polni ne le sadja, ampak tudi ptic, travniki, okra\u0161eni s travni\u0161kimi cvetlicami, mo\u010dvirja in dvo\u017eivke. To so del\u010dki narave, ki jih moramo varovati in ohranjati. Okrog Miyawakijevega gozdi\u010dka bo zato v kratkem zacvetel mini travnik, ki bo olep\u0161al in obogatil na\u0161e \u017eivljenje. Privabil bo \u010debele in ostale opra\u0161evalce, pa \u0161e kak\u0161no drugo \u017eival.<\/p>\n<p>Travniki, ki rastejo na drugi strani potoka Bre\u017enica in ob reki Dravinji so intenzivni travniki, z zelo malo razli\u010dnih vrst rastlin in \u017eivali. Kmetje jih obdelujejo na sodoben na\u010din, z dognojevanjem, izsu\u0161evanjem in ve\u010dkratno ko\u0161njo. Na robovih tak\u0161nih travnikov se pogosto zasejejo tujerodne vrste, ki izrivajo tradicionalne doma\u010de rastline.<\/p>\n<p>Neko\u010d so tukaj rastli zelo bogati travniki z razli\u010dnimi vrstami trav in cvetnic, prevladovala sta tradicionalna ko\u0161nja in spravilo krme. Na tak\u0161nih travnikih se je pasla \u017eivina, ni bilo dognojevanja z umetnimi gnojili, izsu\u0161evanja, po\u017eiga ru\u0161e, preoravanja.<\/p>\n<p>Tradicionalni travniki so v sodobnem \u010dasu premalo donosni in potrebnega je veliko \u010dasa za pridelavo sena. Zato \u017eal izginjajo iz slovenskega in tudi evropskega prostora.<\/p>\n<p><strong>Zakaj pa so tako pomembni? Tradicionalni travniki so pomembna zaloga naravne semenske banke. Potrebni so za ohranjanje raznolikosti travni\u0161kih rastlin, ohranjanje videza pokrajine, naravne zapu\u0161\u010dine, ohranjanja in vra\u010danja k tradiciji, za sprostitev, pa tudi za veselje ob pogledu na pisano travni\u0161ko preprogo.<\/strong><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-8870 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-1024x473.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-1024x473.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-300x139.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-768x355.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-1536x709.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/04\/20220407_131302-2048x946.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/p>\n<h1><\/h1>\n<h1><strong><b>KAK\u0160NO POVEZAVO VIDITE MED BOTANI\u010cNIM VRTOM IN SORTIRNICO ODPADKOV?<\/b><\/strong><\/h1>\n<p>Novembra lani smo na \u0161oli izvedli zbiralno akcijo starega papirja. Na \u017eeljo u\u010dencev je akcija potekala kot tekmovanje med oddelki. Obljubili smo, da bo oddelek, ki bo zbral najve\u010d odpadnega papirja, nagrajen. U\u010denci 5. b so bili pri zbiranju najbolj prizadevni, zato smo zanje pripravili poseben dan.<\/p>\n<p>V petek, 25. 3., so potekale naslednje dejavnosti:<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>15 \u2013 9. 00: delavnica z iSeMe<\/li>\n<li>00 \u2013 9. 20: malica in odhod izpred \u0161ole<\/li>\n<li>00 \u2013 10. 45: Botani\u010dni vrt Univerze Maribor v Ho\u010dah<\/li>\n<li>00 \u2013 11. 45: Sortirnica Snage v Mariboru<\/li>\n<li>30: prihod v \u0161olo in kosilo<\/li>\n<\/ol>\n<p>Ob 10. so se uri pridru\u017eili \u0161e nekateri prizadevni u\u010denci iz 7. in 8. razreda, ki sodelujejo pri trajnostno naravnanih dejavnostih ter pri novinarskem in foto-video kro\u017eku.<\/p>\n<p>Najprej smo se odpeljali do Botani\u010dnega vrta v Pivoli, ki ima dolgo in zanimivo zgodovino. Najstarej\u0161i del predstavljajo prazgodovinske gomile, stare \u017ee tri tiso\u010d let. Najpomembnej\u0161a naloga vrta pa je ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst. Gojijo jih kar 75. Imajo tudi gensko banko semen jablan, hru\u0161k, sliv, \u010de\u0161enj, malin in bezga.<\/p>\n<p>Videli smo zbirko javorjev in magnolij ter iglavcev. Posebej \u010dudovita sta orja\u0161ka sekvoja in klek. Cvetijo prve narcise, v skalnjaku pa tudi velikono\u010dnica. Vsi, ki smo ponosni na na\u0161o velikono\u010dnico na Bo\u010du, smo bili veseli, da jo ohranjajo tudi v Botani\u010dnem vrtu.<\/p>\n<p>Nekaj povsem druga\u010dnega pa smo se nau\u010dili v Sortirnici podjetja Snaga v Mariboru. Nismo vedeli, da pri lo\u010devanju odpadkov uporabljajo sejalni boben, ki razvr\u0161\u010da odpadke v \u0161tiri velikosti. Pomagata \u0161e dva lo\u010devalca in\u00a0razvr\u0161\u010data plastiko po velikosti ter obliki v tri skupine. \u0160est opti\u010dnih lo\u010devalcev\u00a0skrbi za strojno sortiranje s pomo\u010djo infrarde\u010de svetlobe, ki prepozna preko 1000 razli\u010dnih materialov. Pri lo\u010devanju pomagajo \u0161e trije magnetni izlo\u010devalci\u00a0za prepoznavanje \u017eeleza in barvnih kovin. Sami strokovni izrazi, kajne? Ampak sedaj si la\u017eje predstavljamo in bolj razumemo, kaj se dogaja z na\u0161imi odpadki, ki jih skrbno lo\u010dujemo.<\/p>\n<p><strong><b>Kak\u0161ne so torej povezave med botani\u010dnim vrtom in sortirnico odpadkov? V zadnjih desetletjih so se zgodile velike spremembe. \u0160e pred kratkim so bili gozdovi in druge povr\u0161ine polni \u010drnih odlagali\u0161\u010d. Varovanje okolja je bilo manj pomembno kot danes. Ljudje postajamo vedno bolj ozave\u0161\u010deni, \u010dut za \u010disto okolje je vse mo\u010dnej\u0161i. Ponotranjiti ga \u017eelimo tudi na na\u0161i \u0161oli. Potekajo \u0161tevilne dejavnosti, ki usmerjajo u\u010dence k zavedanju o pomenu trajnostnega pogleda na okolje in k na\u010dinu \u017eivljenja brez odpadkov, ki se jih ne da reciklirati. U\u010dence na poti do novih spoznanj in odlo\u010ditev glede trajnostnega pogleda na na\u0161 planet usmerjamo vsi zaposleni na \u0161oli.<\/b><\/strong><\/p>\n<p><strong><b>Ob dveh tako nasprotnih, a hkrati soodvisnih podro\u010djih \u017eivljenja kot sta botani\u010dni vrt in sortirnica odpadkov, so svoje misli zapisali tudi u\u010denci.<\/b><\/strong><\/p>\n<p><em><i>Ljudje odpadke lo\u010dujemo za dobro nas samih in drugih. Najve\u010d zavr\u017eemo plastike, veliko pa je tudi plo\u010devink in ostalih predmetov. Zaradi nepravilnega lo\u010devanja v sortirnici zaudarja po razpadajo\u010di hrani, saj so na primer v jogurtovem lon\u010dku \u0161e vedno ostanki. Ko jogurt pojemo, lon\u010dek vedno dobro izpraznimo. V sortirnici so nam povedali, da jogurtovih lon\u010dkov ne umivamo, ker s tem porabimo preve\u010d vode.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Brina <\/u><\/p>\n<p><em><i>Ob obisku Botani\u010dnega vrta sem izvedela, da obstaja zelo veliko dreves, ki jih nisem poznala. Ker \u017ee dlje \u010dasa ne de\u017euje, je v parku su\u0161a. V Sortirnici Snage v Mariboru pa smo z odprtimi usti opazovali kupe odpadkov. Odpadke stiskajo v bale, ve\u010dino dela opravijo stroji, le nekatera ljudje.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Ur\u0161ka<\/u><\/p>\n<p><em><i>V Sortirnici Snage sem videl ogromno smeti. Odlo\u010dil sem se, da bom kupoval manj plastike.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Patrik<\/u><\/p>\n<p><em><i>Nisem si mislil, da pri nas nastane tako veliko odpadkov, v\u0161e\u010d pa mi je, da sedaj razumem, kako jih sortirajo.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Anej<\/u><\/p>\n<p><em><i>Ko sem videla te ogromne kupe odpadkov, me je bilo sram, zato bom jaz in upam, da tudi vi, lo\u010devala odpadke tako, kot je treba.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Ely <\/u><\/p>\n<p><em><i>Odpadkov, ki jih ne moremo sortirati, je malo, pomembno pa je, da pravilno lo\u010dujemo \u017ee doma.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Ne\u017ea <\/u><\/p>\n<p><em><i>V Sortirnici sem bil presene\u010den, ko sem videl, kako vsi ti stroji premetavajo, premikajo in sortirajo odpadke. Tako poskrbijo za na\u0161e okolje. <\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Jaka<\/u><\/p>\n<p><em><i>Nau\u010dila sem se, klaj se dogaja z na\u0161imi odpadki.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Anika<\/u><\/p>\n<p><em><i>Izvedela sem, da moramo iz vseh plasti\u010dnih lon\u010dkov postrgati vso hrano.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Ota<\/u><\/p>\n<p><em><i>V Botani\u010dnem vrtu sem videl velikono\u010dnico. Nisem vedel, da raste tudi kje drugje in ne le na Bo\u010du.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Nejc<\/u><\/p>\n<p><em><i>Koliko ljudi je bilo potrebnih, da so naredili toliko odpadkov, kot jih pripeljejo v Sortirnico?<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>David<\/u><\/p>\n<p><em><i>Pomislila, da se moramo ljudje bolj potruditi pri lo\u010devanju odpadkov in da ne smemo metati ni\u010desar v naravo. Za nekoga je odpadek lahko zaklad.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Tiffany<\/u><\/p>\n<p><em><i>Najbolj mi je bilo v\u0161e\u010d v Botani\u010dnem vrtu, ker mi je so\u0161olec posodil telefon in sem lahko fotografiral. V Sortirnici pa me je bilo sram, ker ljudje pustimo za sabo toliko odpadkov!<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Matic<\/u><\/p>\n<p><em><i>Ob vseh teh velikih kupih odpadkov sem se odlo\u010dil, da bom skrbno lo\u010deval in se potrudil, da se bodo kupi zmanj\u0161ali.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Mihael<\/u><\/p>\n<p><em><i>Zanimivo je bilo videti, kako lahko plo\u010devinke stisnejo v ogromno balo.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Jakob Alja\u017e<\/u><\/p>\n<p><em><i>Nau\u010dila sem se, da v Botani\u010dnem vrtu raste veliko razli\u010dnih in zanimivih rastlin, v Sortirnici pa najdemo najve\u010d plasti\u010dnih odpadkov in plo\u010devinastih odpadkov.<\/i><\/em><\/p>\n<p><u>Ur\u0161ka<\/u><\/p>\n<p><em><i>V Botani\u010dnem vrtu raste mnogo zanimivih rastlin, v Sortirnici pa smo videli kupe odpadkov. Odlo\u010dila sem se, da bom skrbno lo\u010devala in pomagala ohraniti naravo.<\/i><\/em><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-8720 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-1024x473.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-1024x473.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-300x139.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-768x355.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-1536x709.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/20220325_114746-2048x946.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-8721 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-1024x683.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"534\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-300x200.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-768x512.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-1536x1025.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/OSP_4622-1-2048x1367.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/p>\n<h1><strong>Javorolistna platana ob \u0161olske igri\u0161\u010du<\/strong><\/h1>\n<p>Javorolistna platana je nastala s kri\u017eanjem azijske in ameri\u0161ke vrste in zraste do 30 m visoko. Oblikuje \u0161iroko kro\u0161njo. Listi imajo podobno obliko kot javorjevi, zato je tudi dobila ime. Skorja se lu\u0161\u010di po deblu in vejah dreves, starej\u0161ih od treh let.<\/p>\n<p>Cveti v aprilu, je\u017ekasti okrogli plodovi dozorijo meseca oktobra in ostanejo na drevesu tudi pozimi. Za rast ji ustrezajo rodovitna in srednje mokra tla, rada ima son\u010dno lego. Odporna je na onesna\u017een zrak, su\u0161o in temperaturne spremembe.<\/p>\n<p>Na\u0161a \u0161olska platana je bila zasajena v sedemdesetih letih 20. stoletja, svoj \u017eivljenjski prostor pa je ohranila ob novem \u0161portnem igri\u0161\u010du. Zanjo skrbimo v okviru projekta Erasmus+.<\/p>\n<p>V teh dneh bosta zanjo poskrbela ing. Drago Nemec in pomo\u010dnik ravnateljice in na\u0161 u\u010ditelj matematike, Vinko Zobec.<\/p>\n<p>Poglejte <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2022\/03\/25\/poskrbeli-bomo-za-solsko-platano\/\">fotografije<\/a> in videli boste, kako se zdravijo drevesne rane.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-8705 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-768x1024.jpg\" alt=\"\" width=\"768\" height=\"1024\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-768x1024.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-225x300.jpg 225w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-1152x1536.jpg 1152w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-1536x2048.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220328_123511-scaled.jpg 1920w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div class=\"mceTemp\"><\/div>\n<h1>Svetovni dan gozdov<\/h1>\n<p>Svetovni dan gozdov praznujemo 21. marca \u017ee od leta 2012. Gozdovi so edinstveni, med drevesi se ljudje lahko zares pribli\u017eamo naravi. Na ta dan se posebej zavedamo, kako pomembne so vse vrste gozdov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Gozdovi pokrivajo skoraj eno tretjino zemeljske povr\u0161ine. Leto\u0161nje sporo\u010dilo ob svetovnem dnevu gozdov je <strong>Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet! <\/strong>Drevesa in les lahko namre\u010d uporabljamo v mnoge namene: za tekstil, hrano, gradbenimi material, kozmetiko, zdravila. Les je vsestransko uporaben material prihodnosti.\u00a0Za Slovenijo je to tista surovina, ki je imamo v izobilju in za katero moramo najti poti, kako izdelkom pove\u010dati dodano vrednost. Les je naravno obnovljiv, trajnosten material. Zavedamo se, kako pomembno ga je pametno uporabljati. Je trden, a na otip topel, mogo\u010de ga je ponovno predelati in reciklirati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ljudje na svoje okolje ves \u010das vplivamo in ga spreminjamo. Marsikatera sprememba je koristna, na \u017ealost pa imajo mnoge \u010dlovekove dejavnosti tudi \u0161kodljive posledice. Tak\u0161na\u00a0 te\u017eava je izsekavanje de\u017eevnih gozdov zaradi \u017eivinoreje, po\u017eigalnega poljedelstva, rudarstva.<\/p>\n<p><strong>Prav vsak med nami pa lahko poskrbi za naravo in posadi drevo. V tem \u0161olskem letu smo na na\u0161i \u0161oli izvedli \u0161tevilne dejavnosti, ki se povezujejo s trajnostnim pogledom na naravo. V okviru projekta Erasmus+ <em>Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo<\/em> smo zasadili Miyawakijev gozdi\u010dek, v katerem raste 25 dreves in grmovnic. Mini gozdi\u010dki ohlajajo okolico, pove\u010dujejo biotsko raznovrstnost, \u010distijo zrak, omejujejo hrup, dajejo zavetje \u017eivalim. To je prvi tak\u0161en gozdi\u010dek v na\u0161em okolju, zagotovo pa bo zasajen \u0161e kak\u0161en.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Najbolje bi bilo, da bi pogosto \u0161li v naravo s sadikami ter jih posadili tam, kjer so potrebne. Vse, kar se dogaja na na\u0161em planetu, je v na\u0161ih rokah! In \u010de nas bo veliko tak\u0161nih, ki nam je mar za na\u0161o Zemljo, nam bo uspelo! Mednarodni dan gozdov je namenjen prav temu, da se zavemo, kako pomembno je ohranjati drevesa in gozdove za na\u0161 rod in za rodove prihodnosti. Lahko si samo re\u010demo: Saj zmoremo!<\/p>\n<h1>Svetovni dan vode<\/h1>\n<p>22. marca vsako leto obele\u017eujemo svetovni dan vode. Leto\u0161nje leto je posve\u010deno razmi\u0161ljanju o podzemnih vodah. Te vode ne vidimo, njen vpliv pa je viden povsod. Podzemna voda je dale\u010d od o\u010di, pod povr\u0161jem. Je skrit zaklad, ki bogati na\u0161a \u017eivljenja.<br \/>\nV svetovnem merilu je skoraj vsa teko\u010da sladka voda podzemna. Vse, kar po\u010dnemo na povr\u0161ju, vpliva nanjo. Zato je pomembno, da v kmetijstvu in povsod drugod zmerno uporabljamo le ne\u0161kodljive in biolo\u0161ko razgradljive snovi.<br \/>\nPodzemna voda ne pozna dr\u017eavnih meja, zato moramo ljudje med seboj sodelovati. Nujno je, da jo temeljito razi\u0161\u010demo, analiziramo in opazujemo. Poskrbeti moramo za njeno trajnostno varovanje.<br \/>\nVoda je namre\u010d najpomembnej\u0161a \u017eivljenjska spojina, od nje je odvisno celotno \u017eivljenje na planetu Zemlja. Kjer ni vode, ni \u017eivljenja, voda pa je z nami prav vsak trenutek.<br \/>\nSlovenija sodi med evropske dr\u017eave, ki so najbogatej\u0161e z vodnimi viri. Le 1% svetovne vode pa je pitna voda. Njena poraba se je v zadnjih 100-tih letih pove\u010dala za \u0161estkrat, kljub vsemu pa jo moramo ohraniti za prihodnje rodove.<br \/>\nEden najve\u010djih problemov sodobnega sveta je prav onesna\u017eenost vode. Je posledica onesna\u017eevanja s kemijskimi spojinami ter radioaktivnimi in drugimi nevarnimi snovmi, kar zmanj\u0161uje uporabnost vode ne le za pitje temve\u010d tudi za druge namene. Onesna\u017eenost uni\u010duje rastlinstvo in \u017eivalstvo, ogro\u017ea zdravje in \u017eivljenje ljudi.<br \/>\nTudi v Sloveniji in v na\u0161em okolju se \u017eal sre\u010dujemo z onesna\u017eevanjem voda. Ne vemo pa zagotovo, kak\u0161no je stanje na\u0161e podzemne vode.<br \/>\nNa na\u0161i \u0161oli se o vodi pogovarjamo pri pouku, potekajo tudi trajnostno naravnani projekti. Letos preverjamo prisotnost te\u017ekih kovin v potoku Bre\u017enica in reki Dravinji. Z rezultati analize vas bomo seznanili v kratkem.<br \/>\nV avli si oglejte razstavo na temo voda in gozdovi, ki so jo pripravili u\u010denci in u\u010denke iz razli\u010dnih razredov. Hvala sodelujo\u010dim u\u010dencem za dobre zamisli, pripravo plakatov, risbe, izdelke.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-8578 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-1024x768.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/IMG_20220323_092933-1-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Celotno galerijo najdete <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2022\/03\/23\/svetovni-dan-vode-2\/\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<h1>Za\u0161\u010ditili smo ograjo okrog mini gozdi\u010dka<\/h1>\n<p>Ograja okrog na\u0161ega gozdi\u010dka stoji trdno! Varuje na\u0161e mlade rastline, ki se \u017ee pripravljajo na pomladno rast. Letos bomo prvi\u010d opazovali, kako bodo na na\u0161ih grmi\u010dkih in mladih drevesih vzbrsteli listi! Vse leto bomo skrbeli za mlade rastline v tem hitro rasto\u010dem, sonaravnem in urbanem gozdi\u010dku. Da bo ograja trdnej\u0161a, pa smo poskrbeli v prej\u0161njem tednu. Tretje\u0161olke in sedmo\u0161olci so zgornjo plast stebri\u010dkov ograje\u00a0 premazali s cepilno smolo. Cepilna smola je sicer namenjena premazovanju ran po cepitvi ali pri ostalih po\u0161kodbah rastlin, na\u0161e koli\u010dke pa bo za\u0161\u010ditila pred trohnenjem.<\/p>\n<p>Hvala vsem pridnim u\u010dencem, ki nam prisko\u010dite na pomo\u010d, ko vas povabimo. \u017de zdaj vas kot varuhe Miyawakijevega gozdi\u010dka vabimo k spomladanskim delom! Na\u0161e rastline bo potrebno varovati pred plevelom, \u0161kodljivci, spremljati njihovo rast. Predvsem pa bomo spremljali, katere \u017eivali bodo izbirale mini urbani gozdi\u010dek za po\u010ditek ali celo novi dom. Kar bolj pestro bo okrog na\u0161e \u0161ole. Razmislite, katere pozitivne spremembe se bodo \u0161e dogajale. Pomislite na zmanj\u0161evanje hrupa, na bolj \u010disti zrak, koli\u010dino kisika, na veter, ki se bo ujel v veje dreves!<\/p>\n<p>Fotografije najdete <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2022\/02\/14\/skrbimo-za-ograjo-okrog-nasega-gozdicka\/\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-8204 size-full\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-scaled.jpg\" alt=\"\" width=\"2560\" height=\"1708\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-scaled.jpg 2560w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-300x200.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-768x512.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-1536x1025.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/OSP_4524-2048x1367.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 2560px) 100vw, 2560px\" \/><\/a><\/p>\n<h1>Zasaditev Miyawakijevega gozdi\u010dka ob na\u0161i \u0161oli<\/h1>\n<p><strong>Kaj si predstavljate, ko pomislite na gozd?<\/strong><\/p>\n<p>Zagotovo vidite \u0161irne planjave, pora\u0161\u010dene z bujnim, zdravim, mogo\u010dnim drevjem! Slovenija je \u0161e bogato pora\u0161\u010dena, a pogosto izginjajo prav mogo\u010dni gozdovi z zdravimi drevesi. Poglejte samo, kaj se dogaja na Bo\u010du.Tudi v mnogih drugih dr\u017eavah se <strong>\u00a0<\/strong><strong>gospodarski gozdovi v naravi<\/strong> uni\u010dujejo. Kot nekaj novega in rastlinsko raznolikega se pojavljajo majhni gozdovi po vsem svetu. Z njihovo zasaditvijo se pove\u010duje biotska raznovrstnost in z njimi si pomagamo v boju proti podnebnim spremembam.<\/p>\n<p>Te mini gozdove je navdihnil <strong>Akira Miyawaki,<\/strong> japonski botanik, ki je pionir edinstvenega na\u010dina zasajanja gozdov, znanega kot Miyawakijeva metoda. Vklju\u010duje zasaditev razli\u010dnih avtohtonih dreves in grmovnic blizu skupaj. Tri leta potem skrbimo, da rastline za\u017eivijo, <strong>odstranjujemo rastline, ki ne sodijo v gozdi\u010dek. <\/strong>\u00a0\u0160ele potem rastline prepustimo same sebi, da zrastejo v gost gozd.<\/p>\n<p><strong>Po Miyawakijevi metodi<\/strong> naj bi drevesa zrasla 10-krat hitreje kot v naravnem gozdu, gozdi\u010dki pa so tudi biolo\u0161ko bolj raznovrstni kot<strong> gospodarski<\/strong> <strong>gozdovi v naravi.<\/strong> Raznolikost drevesnih vrst privablja razli\u010dne \u017eu\u017eelke in dvo\u017eivke, ki i\u0161\u010dejo hrano in zavetje.<\/p>\n<p>Miyawakijeva metoda je postala priljubljena v po vsej Evropi in tudi po svetu. Spoznali smo, da lahko gojimo lastne mini gozdove. V okviru <strong>Erasmusa+<\/strong>\u00a0 in projekta<strong> Love Sustainable Society<\/strong> \u0161irimo ideje trajnostnega razvoja. \u0160ole v Vilni, U\u017eicah in Makolah so \u017ee zasadile svoje mini gozdove. Novembra 2021 pa so tudi u\u010denci Osnovne \u0161ole Kajetana Kovi\u010da in vrtnarska ekipa na \u010delu s strokovnjakom s podro\u010dja hortilukture, ing. Juretom Justinekom, zasadili prvi Miyawakijev gozd v Polj\u010danah. V njem rastejo, rumeni in rde\u010di dren, puhasti hrast, mali jesen, \u0161marna hru\u0161ica, \u010drni trn, malinjak, navadna bodika, brogovita, enovrati glog, navadna leska, divja jablana, divja hru\u0161ka, navadni ruj, pravi kostanj. \u017de imena rastlin zvenijo tako doma\u010de in tradicionalno. Sedaj samo \u0161e \u010dakamo, da gozdi\u010dek zraste in obogati na\u0161 \u0161olski prostor in tudi prostor urbano okolje, v katerem je zasajen.<\/p>\n<p>Da pa smo ta projekt sploh kon\u010dali, se moramo zahvaliti sodelovanju z evropskim projektom Erasmus+, pomo\u010dniku ravnateljice Vinku Zobcu, u\u010diteljici Tatjani Zgubi\u010d, u\u010diteljici Marini Kora\u017eija, u\u010ditelju Nejcu Zidari\u010du, ing. Dragu Nemcu, ravnateljici mag. Francki Mravlje in predvsem vsem trajnostno ozave\u0161\u010denim u\u010dencem in star\u0161em, ki so nas pri tem podpirali.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-7695 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-1024x473.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-1024x473.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-300x139.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-768x355.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-1536x709.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/11\/20211112_092949-2048x946.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Galerjo si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2021\/11\/17\/zasaditev-miyawakijevega-gozdicka-ob-nasi-soli-2\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p>Predstavitev lahko najdete <a href=\"https:\/\/sway.office.com\/r8SUq9Qybv8iOR45?ref=Link\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<h1><\/h1>\n<p><!--more--><\/p>\n<h1><strong>Pravi junaki, junaki zelene prihodnosti<\/strong><\/h1>\n<p>Kro\u017eek za trajnostni razvoj deluje na \u0161oli prvo leto, nastal pa je kot del Erasmusovega projekta Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo. Namenjen je mlaj\u0161im u\u010dencem, saj \u017eelimo ukoreninjati zamisli o tem, da je treba spreminjati na\u0161 svet prevelike proizvodnje in porabe, ohranjati naravo, spreminjati vire energije, da bo na\u0161a prihodnost trajna in varna. Trajnostni razvoj vklju\u010duje namre\u010d varovanje okolja, raz\u0161irja se na spreminjanje neenakosti, rev\u0161\u010dine, ustvarja svet ve\u010dje pravi\u010dnosti, spodbuja nas k odgovornosti glede zdravja, medijev, informacijske tehnologije.<\/p>\n<p>Na\u0161i u\u010denci so se z vsebinami trajnostnega razvoja zagotovo sre\u010dali \u017ee v doma\u010dem okolju in vrtcu. V \u010dasu dejavnosti trajnostno naravnanega Erasmusovega projekta pa smo izvedli \u0161tevilne aktivnosti in delamo konkretne korake, pri katerih sodelujejo vsi u\u010denci na\u0161e \u0161ole. Povezujemo se s projektoma POGUM in Eko\u0161ola.<\/p>\n<p>Pri kro\u017eku prebujamo dovzetnost, kriti\u010dno opazovanje, odgovorno razmi\u0161ljanje in ravnanje. Z drobnimi koraki, skozi u\u010denje in ne pou\u010devanje, z ozave\u0161\u010danjem ve\u0161\u010din za vse \u017eivljenje, s povezovanjem razli\u010dnih podro\u010dij in z resni\u010dnim svetom, s krepitvijo notranjih vrednot. Skratka z vzgojo za odgovorno ravnanje v \u017eivljenju, kjer u\u010denci delujejo aktivno in sooblikujejo svoja spoznanja in znanje.<\/p>\n<p>Pri kro\u017eku razmi\u0161ljamo kriti\u010dno, re\u0161ujemo probleme, se pogovarjamo in razpravljamo, i\u0161\u010demo informacije. In seveda sodelujemo pri konkretnih spremembah za bolj trajnostno ravnanje, kot je\u00a0 ozelenjevanje okolice \u0161ole. Ni\u010d zelo velikega in usodnega ne po\u010dnemo, sledimo drobnim korakom. Imamo pa velike zamisli, velika pri\u010dakovanja, velike cilje za na\u0161o trajnostno naravnano \u0161olo! Ugotovili\u00a0 smo, da je okolica \u0161ola namenjana predvsem \u0161portu in igri in da imamo zelo malom prostora za \u0161olski vrt. Nimamo zasajenega nobenega sadnega drevesa ali u\u017eitnih grmovnic. In na\u0161a super ideja je, da na zemlji\u0161\u010du med potokom Bre\u017enica in Miyawakijevim gozdi\u010dkom v bli\u017enji prihodnosti ustvarimo \u0161e svoj sadni vrt!<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-full wp-image-8034\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc.jpg\" alt=\"\" width=\"2557\" height=\"460\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc.jpg 2557w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc-300x54.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc-1024x184.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc-768x138.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc-1536x276.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/02-krajinski-park-boc-2048x368.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 2557px) 100vw, 2557px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1><strong>MLADI \u017dELIJO PO ZELENIH POTEH V VARNO PRIHODNOST<\/strong><\/h1>\n<p><strong>Kako u\u010denci \u0161tirih partnerskih Erasmus+ \u0161ol ustvarjajo trajnostnost?<\/strong><\/p>\n<p>Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da iz Polj\u010dan kot koordinatorska \u0161ola in Osnovna \u0161ola Anice \u010cernejeve iz Makol \u017ee od leta 2019 sodelujeta v projektu Erasmus+ K2, ki\u00a0omogo\u010da sofinanciranje projektov za dvig kakovosti pou\u010devanja, usposabljanja, u\u010denja, modernizacijo institucij in inovacijo dru\u017ebe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med \u0161olami, kjer se izvaja mobilnost za u\u010dence in zaposlene sodelujo\u010dih \u0161ol.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b69fc05d2_opt.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6276\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b69fc05d2_opt-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b69fc05d2_opt-300x200.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b69fc05d2_opt.jpg 599w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V projektu z naslovom\u00a0<em>Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega \u017eivljenjskega sloga\u00a0<\/em>sodelujeta \u0161e dve \u0161oli, Osnovna \u0161ola Stari Grad iz U\u017eic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-6272\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-300x212.jpg\" alt=\"\" width=\"354\" height=\"250\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-300x212.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-1024x724.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-768x543.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-1536x1086.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/200226_Antakalnio_progimnazija_logo-2048x1448.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 354px) 100vw, 354px\" \/><\/a><\/p>\n<p>V temi, ki nas zdru\u017euje, izhajamo iz prepri\u010danja, da je pri\u0161el \u010das, ko se moramo vsi resno odlo\u010dati za skrbno ravnanje s svojim okoljem in se (na)u\u010diti trajnostno skrbeti zanj. \u010cas je, da preidemo od pogovorov k dejanjem, sicer bomo neko\u010d v prihodnosti izgubili najdragocenej\u0161e, in to je zdravo \u017eivljenje v zdravem okolju.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6273\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1-300x200.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1-768x512.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1-1536x1025.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/1-1-2048x1366.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zaradi pandemije covida-19 je sodelovanje potekalo druga\u010de, kot smo na\u010drtovali. Toda kjer je volja, je tudi pot! Sodelovanje smo tako preusmerili na video sre\u010danja preko aplikacije Google Meet in platforme Kahoot, na telefonske aplikacije, elektronska sporo\u010dila, na sodelovanje preko aplikacije eTwinning in na Instagram. Namesto izmenjave u\u010dencev in zaposlenih smo izvedli kombinirane dejavnosti, ki povezujejo delo na terenu z virtualnimi predstavitvami.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/c3ad72d76_opt.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6278\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/c3ad72d76_opt-300x141.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"141\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/c3ad72d76_opt-300x141.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/c3ad72d76_opt-768x360.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/c3ad72d76_opt.jpg 853w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Sodelujo\u010di v tem projektu smo postorili \u017ee marsikaj, nekatere dejavnosti\u00a0 so v teku, nekaj aktivnosti pa nas \u0161e \u010daka. \u010cas za izvedbo projekta se je podalj\u0161al do konca avgusta 2022.<\/p>\n<p>Polj\u010danski u\u010denci so v tem \u0161olskem letu pripravili dve odmevni aktivnosti in vrstnikom posredovali spoznanja o planetu Zemlja in dokaze o onesna\u017eenosti lokalnih voda preko video sre\u010danj, posneli smo igrano-dokumentarni video z naravoslovnega podro\u010dja.<\/p>\n<p>Ker so se razmere glede koronavirusa spomladi umirile, smo na Rogli izvedli terensko delo, ki povezuje ve\u010d naravoslovnih podro\u010dij. Mentor, Goran Saboli\u010d: &#8216;U\u010dence peljemo v naravo in jih spodbujamo k opazovanju okolja. Poka\u017eemo jim geografsko raznolikost Slovenije. Kljub majhnosti na\u0161e de\u017eele lahko ob izkustvenem u\u010denju spoznajo njeno raznolikost in bogastvo. U\u010denci so z merilno napravo, ki so jo izdelali sami, izmerili velikost na\u0161ega planeta in tako pridobili ob\u010dutek o njegovi razse\u017enosti. Mladi tako \u0161e bolj razumejo, da Zemlja ni neomejena in da je podvr\u017eena \u00a0vplivom globalnih sprememb, ki jih zaznavamo tudi v na\u0161em okolju.&#8217;<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Rogla1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6280\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Rogla1-300x221.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"221\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Rogla1-300x221.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Rogla1-768x567.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Rogla1.jpg 959w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Kljub temu da se je kvaliteta vode v reki Dravinji nekoliko izbolj\u0161ala, so u\u010denci z mentoricama Tatjano Zgubi\u010d in Polono Kobale opravili merjenje onesna\u017eenosti vode. Meritve so pokazale, da je \u0161e posebej onesna\u017een potok Bre\u017enica, ki te\u010de mimo \u0161ole. U\u010denci so predlagali nekatere postopke za izbolj\u0161anje stanje voda v na\u0161em okolju.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6274\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2-300x200.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"200\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2-300x200.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2-768x512.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2-1536x1025.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/2-2048x1366.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Ker \u017eelimo mlade spodbuditi k razmi\u0161ljanju o tem, kako lahko sami pripomorejo k trajnostni skrbi za okolje, smo v \u0161oli ali na daljavo pritegnili u\u010dence vseh starosti v ve\u010d razli\u010dnih dogodkov:<\/p>\n<ul>\n<li>organizirali smo fotografski nate\u010daj s tematiko o drevesih in pripravili razstavo nagrajenih fotografij, dejavnosti je vodil Nejc Zidari\u010d,<\/li>\n<li>pri likovni vzgoji so u\u010denci pod mentorstvom Roka Dragi\u0107a in u\u010ditelja ter u\u010diteljic 1. in 2. triade slikali na temo drevesa in izdelovali izdelke iz naravnih materialov,<\/li>\n<li>pripravili smo video posnetke s \u0161portno in naravoslovno tematiko, ki so objavljeni na portalu eTwinning in na \u0161olski spletni strani, mentor video dejavnost na \u0161oli je Miran Voglar,<\/li>\n<li>mlade smo povabili k spoznavanju poklicev prihodnosti in tudi zelenih poklicev, s Fundacijo Prizma nas je povezala mentorica Nada Dru\u0161kovi\u010d,<\/li>\n<li>pripravili smo razstavo z opisom mogo\u010dnih, druga\u010dnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlep\u0161ih, najvi\u0161jih, najdebelej\u0161ih dreves v doma\u010dem okolju, u\u010dence je pri tej dejavnosti usmerjala Tatjana Zgubi\u010d,<\/li>\n<li>sodelovali smo v 4. literarnem nate\u010daju Kovi\u010deve poezije Z naravo \u017eivim,<\/li>\n<li>ob Svetovnem dnevu Zemlje so potekale dejavnosti v vseh oddelkih, pripravili smo predstavitev v \u0161olski avli, pisali o lepotah Slovenije v angle\u0161\u010dini, obele\u017eili smo tudi Svetovni dan \u010debel, mentorica dejavnosti je bila Tatjana Zgubi\u010d<\/li>\n<li>povezali smo se z mednarodnim projektom Pogum, ki te\u010de na \u0161oli, koordinatorica dejavnosti je Vesna Vil\u010dnik,<\/li>\n<li>s pismi domovini v angle\u0161\u010dini smo sodelovali pri odmevni razstavi na temo Ena in edina, moja domovina Slovenija ob njenem 30. rojstnem dnevu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Makolski u\u010denci so prav tako poskrbeli za za\u0161\u010dito posebnih, starih in lepih dreves na obmo\u010dju \u0161ole in v ob\u010dini ter ustvarjali izdelke iz naravnih materialov.<\/p>\n<p>Ena izmed skupnih nalog vseh \u0161tirih \u0161ol je zasaditev mini urbanega gozdi\u010dka po Miyawakijevi metodi. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki bo trajnostno obogatil okolje na\u0161ih \u0161ol. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, na\u010drtujemo, da bomo zasadili nacionalni drevesi partnerskih dr\u017eav, to sta breza in hrast, seveda tudi slovensko lipo. V tem \u0161olskem letu smo ob polj\u010danski \u0161oli posodobili \u0161olsko igri\u0161\u010de, zato bomo gozdi\u010dek zasadili jeseni.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b96cfb0a8_opt.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6277\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b96cfb0a8_opt-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b96cfb0a8_opt-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/b96cfb0a8_opt.jpg 533w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p><strong>Kaj pa smo \u0161e postorili v za\u010detnem obdobju tega mednarodnega projekta?<\/strong><\/p>\n<p>Na vseh \u0161tirih \u0161olah smo projekt predstavili u\u010dencem, u\u010diteljem, star\u0161em ter lokalni skupnosti. Oblikovali smo skupno zastavo in ustvarili svojo himno.<\/p>\n<p>Obe \u0161oli sta\u00a0 gostili koordinatorje projekta iz Litve in Srbije, izvedli smo mini projekt Penpals, kjer so si u\u010denci iz vseh \u0161ol dopisovali v angle\u0161\u010dini, izmenjali smo si bo\u017ei\u010dno-novoletna vo\u0161\u010dila, govorili o bo\u017ei\u010dnih obi\u010dajih vseh treh dr\u017eav, se pou\u010dili o partnerskih dr\u017eavah in pripravili predstavitve dr\u017eav v maternem in angle\u0161kem jeziku ter teme obravnavali pri angle\u0161\u010dini, sloven\u0161\u010dini in geografiji. Sodelujemo pri pripravi trajnostno naravnanega tradicionalnega slovenskega zajtrka. V \u010dasu pred prazniki smo \u0161ole okrasili z eko okraski iz recikliranih materialov.<\/p>\n<p>Pod mentorstvom Suzane Vo\u0161inek, ki je pripravila idejno zasnovo in na\u010drt, smo si u\u010denci in zaposleni za\u0161ili svojo pralno trajnostno vre\u010dko iz tekstila za prena\u0161anje malice ob dnevih dejavnosti.<\/p>\n<p>Na obeh \u0161olah smo obravnavali problematiko odpadne hrane in v okviru \u0161olskega parlamenta razpravljali o trajnostnih in zelenih delovnih mestih.<\/p>\n<p>Na Osnovni \u0161oli Anice \u010cernejeve je bila izvedena tradicionalna \u0161olska trajnostno naravnana tr\u017enica dobro ohranjenih knjig in igra\u010d. Izdelali smo leseno bo\u017ei\u010dno drevo, pri\u010deli z redno uporabo trajnostnih steklenic za vodo ter ekolo\u0161kih vre\u010dk za malico. Pri pouku sloven\u0161\u010dine in angle\u0161\u010dine smo pisali pesmi z okoljsko vsebino ter pesmi o drevesih, pri pouku tehnike in tehnologije pa so u\u010denci izdelali in izrezljali spominsko tablo iz lesa z imenom projekta in dr\u017eavami partnericami. Zbiramo semena, recikliramo baterije, \u017earnice, plasti\u010dne zama\u0161ke, elektroniko, v razredih lo\u010dujemo papir in organske odpadke ter zbiramo plasti\u010dne zama\u0161ke. Ob Svetovnem dnevu Zemlje so makolski u\u010denci skrbi za okolje tako posvetili \u0161e posebno pozornost.<\/p>\n<p>U\u010ditelji, ki so najbolj aktivno sodelovali s koordinatorico Nata\u0161o Kosajn\u010d na makolski \u0161oli so: Petra Bercko Berani\u010d, Barbara Gmeiner Kline, Anita Koren, Klementina Mlaker, Diana Sla\u010dek, Andrej \u0160afhalter in Jasmina \u017deleznik.<\/p>\n<p>Najobse\u017enej\u0161a dejavnost je bila sodelovanje s \u0161olo iz Litve v pripravi in moderiranju virtualnega kviza. U\u010denci so se pomerili v poznavanju partnerskih dr\u017eav in trajnostnega razvoja. Sodelovalo je 50 u\u010dencev iz vsake \u0161ole, zmagovalci so prejeli priznanja in nagrade. Izvedli smo eko delavnice in pekli sladice po receptih iz partnerskih dr\u017eav.<\/p>\n<p>Na polj\u010danski \u0161oli so se s temo kviza aktivno ukvarjali vsi u\u010denci in vsi u\u010ditelji, priprave so potekale kot dejavnost v \u0161oli in preko video sre\u010danj.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Kahoot.png\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter size-medium wp-image-6284\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Kahoot-290x300.png\" alt=\"\" width=\"290\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Kahoot-290x300.png 290w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Kahoot-768x794.png 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/Kahoot.png 799w\" sizes=\"(max-width: 290px) 100vw, 290px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Ves \u010das zbiramo, fotografiramo in dokumentiramo gradivo o opravljenih aktivnostih, pi\u0161emo \u010dlanke za \u0161olski \u010dasopis, spletno stran \u0161ole in lokalni \u010dasopis. Vsebine dodajamo tudi v aplikacijo eTwinning, ki povezuje evropske \u0161ole.<\/p>\n<p><strong>In kaj \u017eelimo dose\u010di s projektom Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo?<\/strong><\/p>\n<p>Skupaj z u\u010denci in lokalnim okoljem \u017eelimo storiti \u010dim ve\u010d za ohranitev zdrave in zelene zapu\u0161\u010dine na\u0161ih prednikov.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Kaj pa smo spremenili v na\u0161ih ravnanjih? Zaradi dosedanjega poteka projekta so opazne \u0161tevilne izbolj\u0161ave v delovanju polj\u010danske in makolske \u0161ole:<\/p>\n<ul style=\"text-align: left;\">\n<li>ne uporabljamo ve\u010d plastenk za enkratno uporabo,<\/li>\n<li>za prena\u0161anje malice imamo pralno bomba\u017eno vre\u010dko,<\/li>\n<li>v \u0161olski kuhinji skrbno naro\u010damo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja,<\/li>\n<li>skrbimo za \u010dim manj odpadne hrane,<\/li>\n<li>dosledno lo\u010dujemo odpadke, skrbimo za \u010disto in urejeno okolico \u0161ole,<\/li>\n<li>razumemo pomen in dragocenost dreves,<\/li>\n<li>aktivno opozarjamo na skrbnej\u0161e ravnanje z vodami,<\/li>\n<li>zavedamo se raznolikosti Slovenije in ob izkustvenem u\u010denju opozarjamo na skrb zanjo,<\/li>\n<li>z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst (podrast, grmi\u010devje, drevesa) ustvarjamo biotsko raznovrstnost ob \u0161olah.<\/li>\n<\/ul>\n<p style=\"text-align: left;\">Pri aktivnostih mednarodnega sodelovanja je pomemben preplet osebnostnega, profesionalnega in kariernega razvoja sodelujo\u010dih. I\u0161\u010demo inovativne poti in jih raz\u0161irjamo. Zelo dragoceno in pomembno je, da v tak\u0161nih projektih sodelujejo vsi zaposleni. Na\u0161 projekt ni le eden izmed minljivih projektov, pa\u010d pa vir avtenti\u010dnih izzivov in nalog, s katerimi se ukvarja ves svet. Je nalo\u017eba v prihodnost.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/dalia1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-6279 aligncenter\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/dalia1-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/dalia1-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/07\/dalia1.jpg 533w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">U\u010denci vseh partnerskih \u0161ol so pripravljeni soustvarjati \u010disto konkretne re\u0161itve za na\u0161 planet. Obe slovenski \u0161oli svoja prizadevanja \u0161irita na partnerske \u0161ole, hkrati se sami u\u010dimo na dobrih izku\u0161njah sodelujo\u010dih.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Da nas dru\u017eijo podobni izzivi pove \u017ee ime\u00a0 <strong>L<\/strong>ove <strong>S<\/strong>ustainable <strong>S<\/strong>ociety, Radi imam trajnostno naravnano dru\u017ebo. \u00a0Prve \u010drke imena projekta so za\u010detnice treh sodelujo\u010dih dr\u017eav: <strong>L<\/strong>itve, <strong>S<\/strong>lovenije in <strong>S<\/strong>rbije. Povezujejo nas skupne trajnostno naravnane aktivnosti, zastava, himna in ime projekta. Zamisel trajnostnega pogleda na \u017eivljenje tako uspe\u0161no prena\u0161amo na u\u010dence, torej na bodo\u010de dr\u017eavljane in njihove sedanje in bodo\u010de dru\u017eine iz treh evropskih dr\u017eav.<\/p>\n<p style=\"text-align: left;\">Preko izkustvenega u\u010denja, delovanja in sodelovanja, tudi z u\u010denci iz drugih dr\u017eav, aktivno oblikujemo bodo\u010de dr\u017eavljane z jasnimi zahtevami in predstavami, da je trajnost na\u010din \u017eivljenja v prihodnosti. Je ravnote\u017eje med okoljem, ljudmi in blaginjo, ki nam jo ponuja planet. Seveda le, \u010de ne bomo porabili ve\u010d in hitreje, kot nam lahko naravno okolje ponudi.<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\">Koordinatorica projekta Erasmus+ Marina Kora\u017eija in Nata\u0161a Kosajn\u010d, koordinatorica na makolski \u0161oli<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1><strong><em>KEMIJSKA ANALIZA VODE V REKI DRAVINJI<\/em><\/strong><\/h1>\n<h1><strong><em>IN VODE V POTOKU BRE\u017dNICA<\/em><\/strong><\/h1>\n<p>PDF poro\u010dilo si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/06\/KEMIJSKA-ANALIZA-VODE-V-REKI-DRAVINJI-ZA-OBJAVO-3.6.-2021.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p>Video v angle\u0161kem jeziku si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=5QvsG5UcsQE&amp;t=1s\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p>Predstavitev si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/sway.office.com\/FHfbLSgKwlcRr24T?ref=Link\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<p>Pozdravljeni, smo Zala, Sara in \u017diga, u\u010denci osnovne \u0161ole Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane.<\/p>\n<p><strong>\u017dIGA:<\/strong><\/p>\n<p>Predstavili vam bomo poskus kemijske analize vode. Najpogostej\u0161i onesna\u017eevalci so nitratni (V) ioni, nitritni (III) ioni, fosfatni in amonijevi ioni.<\/p>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<p>Namen\u00a0 poskusa je ugotoviti kakovost vode v reki Dravinji in vode v bli\u017enjem potoku Bre\u017enica ter rezultate primerjati s standardi dovoljenih prisotnosti posameznih onesna\u017eevalcev.<\/p>\n<figure id=\"attachment_5586\" aria-describedby=\"caption-attachment-5586\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-5586\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_150415-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5586\" class=\"wp-caption-text\">Zala in \u017diga<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017dIGA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010ce je amonij prisoten v vodi, lahko sklepamo, da je bila voda v stiku z razpadajo\u010dimi organskimi snovmi (kanalizacijske odplake, gnojnica \u2026).<\/li>\n<li>Prisotnost nitratov v vodi je obi\u010dajno posledica pretiranega gnojenja (kmetijske dejavnosti) in razgradnje organizmov.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Nitriti so zelo \u0161kodljivi\/strupeni za vsa \u017eiva bitja. Prisotnost nitritov v vodi je posledica onesna\u017eenosti vode s fekalijami, najdemo jih tudi kot aditive v mesu, klobasah, hitri prehrani in umetno gnojeni zelenjavi.<\/li>\n<li>Fosfati so prisotni v vodi, \u010de se v bli\u017eini uporabljajo umetna gnojila in zaradi gospodinjskih odplak. Fosfatov v pralnih pra\u0161kih danes ne uporabljajo ve\u010d.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u017dIGA:<\/strong><\/p>\n<p>Po navodilih sva vzorcem vode dodala posamezne reagente. Potekla je kemijska reakcija s snovjo, ki sva jo \u017eelela dolo\u010diti.<\/p>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<p>Pri tem je pri\u0161lo do spremembe barve raztopine. Barvo raztopine sva primerjala z barvo na barvni lestvici in od\u010ditala koncentracijo snovi, ki sva jo dolo\u010dala.<\/p>\n<p><strong><em>PRISOTNOST AMONIJEVIH IONOV<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017dIGA:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Dodamo 5 ml vzorca v 2 kiveti in ju postavimo v primerjalnik, eno ozna\u010dimo z A, drugo z B.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 10 kapljic reagenta NH<sub>4<\/sub>-1 in jo zapremo s pokrov\u010dkom.<\/li>\n<li>Kiveto B preme\u0161amo.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 1 merilno \u017eli\u010dko reagenta NH<sub>4<\/sub>-2.<\/li>\n<li>Zapremo kiveto B, me\u0161amo, dokler se reagent v pra\u0161ku popolnoma ne raztopi.<\/li>\n<li>Po\u010dakamo 5 minut.<\/li>\n<li>Odpremo kiveto B in dodamo 4 kapljice NH<sub>3<\/sub>-3.<\/li>\n<li>Zapremo kiveto B in vsebino dobro preme\u0161amo.<\/li>\n<li>Po\u010dakamo 7 minut.<\/li>\n<li>Odpremo pokrov\u010dek na obeh kivetah in s pomo\u010djo barvne skale od\u010ditamo rezultat.<\/li>\n<\/ol>\n<figure id=\"attachment_5582\" aria-describedby=\"caption-attachment-5582\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-5582 size-medium\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_143005-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5582\" class=\"wp-caption-text\">Dodajanje reagenta NH4 \u2013 1 v kiveto B.<\/figcaption><\/figure>\n<p><strong><em>PRISOTNOST NITRATNIH IONOV<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017dIGA:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca vode in ju postavimo v primerjalnik. Eno ozna\u010dimo z A, drugo z B.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 5 kapljic reagenta NO<sub>3<\/sub>-1 in jo zapremo s pokrov\u010dkom.<\/li>\n<li>Vsebino B preme\u0161amo.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 1 merilno \u017eli\u010dko reagenta NO<sub>3<\/sub>-2.<\/li>\n<li>Zapremo kiveto B in me\u0161amo 1 minuto.<\/li>\n<li>Po\u010dakamo 5 minut.<\/li>\n<li>Odpremo pokrov\u010dek na obeh kivetah in s pomo\u010djo barvne skale od\u010ditamo rezultat.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em>PRISOTNOST NITRITNIH IONOV<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno ozna\u010dimo z A, drugo z B.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 4 kapljice reagenta NO<sub>2<\/sub>-1 in jo zapremo s pokrov\u010dkom.<\/li>\n<li>Kiveto B potresemo.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 1 \u017eli\u010dko reagenta NO<sub>2<\/sub>-2.<\/li>\n<li>Zapremo kiveto B in preme\u0161amo, dokler se reagent popolnoma ne raztopi.<\/li>\n<li>Po\u010dakamo 10 minut.<\/li>\n<li>Odpremo pokrov\u010dek na obeh kivetah in s pomo\u010djo barvne skale od\u010ditamo rezultat.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>PRISOTNOST FOSFATNIH IONOV<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V 2 kiveti dodamo 5 ml vzorca in ju postavimo v primerjalnik. Eno ozna\u010dimo z A, drugo z B.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 6 kapljic reagenta PO<sub>4<\/sub>-1 in jo zapremo s pokrov\u010dkom.<\/li>\n<li>Kiveto B potresemo.<\/li>\n<li>V kiveto B dodamo 1 merilno \u017eli\u010dko reagenta PO<sub>4<\/sub>-2.<\/li>\n<li>Zapremo kiveto B in preme\u0161amo, da se reagent raztopi.<\/li>\n<li>Po\u010dakamo 10 minut.<\/li>\n<li>Odpremo pokrov\u010dka na obeh kivetah in s pomo\u010djo barvne skale od\u010ditamo rezultat.<\/li>\n<\/ol>\n<figure id=\"attachment_5588\" aria-describedby=\"caption-attachment-5588\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-5588 size-medium\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210506_144939-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5588\" class=\"wp-caption-text\">Dodajanje reagenta PO4 \u2013 1 v kiveto B.<\/figcaption><\/figure>\n<p><strong>ZALA:<\/strong><\/p>\n<p>S poskusom sem ugotovila, da je voda v reki Dravinji onesna\u017eena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<figure id=\"attachment_5589\" aria-describedby=\"caption-attachment-5589\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-5589 size-medium\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210507_120328-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5589\" class=\"wp-caption-text\">Od\u010ditavanje rezultatov na barvni lestvici.<\/figcaption><\/figure>\n<p><strong>\u017dIGA:<\/strong><\/p>\n<p>S poskusom sem ugotovil, da je voda v potoku Bre\u017enica onesna\u017eena s fosfati, kar je posledica uporabe umetnih gnojil in gospodinjskih odplak. Prav tako je pove\u010dana vsebnost amonija zaradi kanalizacijskih odplak.<\/p>\n<p><strong>SARA:<\/strong><\/p>\n<h4><strong><em>ONESNA\u017dEVANJE VODA<\/em><\/strong><\/h4>\n<p>Glavni vir onesna\u017eevanja vode so <strong>komunalne odpadne vode<\/strong>, ki prihajajo predvsem iz gospodinjstev, restavracij in iz podobnih objektov, ter industrijske <strong>odpadne vode<\/strong> iz tovarn in drugih industrijskih obratov.<\/p>\n<p><strong>Vodotoke in podtalnico<\/strong> onesna\u017euje tudi <strong>de\u017eevnica,<\/strong> ki izpira umazanijo s cest, streh in z drugih povr\u0161in. Prav tako k onesna\u017eevanju prispeva <strong>moderno kmetovanje<\/strong> na velikih povr\u0161inah, to so predvsem nitrati, ki so v gnojilih.<\/p>\n<p><strong>Voda<\/strong> je na Zemlji zelo raz\u0161irjena in tudi dostopna, zato se uporablja v vseh panogah: industrija, kmetijstvo, gospodinjstvo. <strong>Voda<\/strong> je nujno potrebna za \u017eivljenje, zato je veliko uporabimo za pitje. Zaradi svojih lastnosti pa se uporablja tudi za\u00a0umivanje,\u00a0pranje,\u00a0kuhanje,\u00a0raztapljanje,\u00a0hlajenje.<\/p>\n<p>Pri vseh teh opravilih v vodo prihajajo \u0161tevilne snovi, tudi strupene. Take vodne raztopine mo\u010dno onesna\u017eujejo okolje in ogro\u017eajo \u017eivljenje v tem okolju.<\/p>\n<p>Gospodinjstva\u00a0vodo in s tem okolje onesna\u017eujejo s\u00a0pranjem\u00a0in s\u00a0fekalijami.<\/p>\n<p>Industrija\u00a0onesna\u017euje vodo predvsem s\u00a0te\u017ekimi kovinami\u00a0in drugimi\u00a0anorganskimi\u00a0ter\u00a0organskimi\u00a0snovmi.<\/p>\n<p>Kmetijstvo onesna\u017euje vodo z umetnimi gnojili in s pesticidi.<\/p>\n<figure id=\"attachment_5593\" aria-describedby=\"caption-attachment-5593\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-5593\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210508_124026-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5593\" class=\"wp-caption-text\">Komunalne odpadne vode.<\/figcaption><\/figure>\n<figure id=\"attachment_5597\" aria-describedby=\"caption-attachment-5597\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-5597 size-medium\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-300x225.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-300x225.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-768x576.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/20210505_151046-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5597\" class=\"wp-caption-text\">Uporaba \u0161kropiv in umetnih gnojil.<\/figcaption><\/figure>\n<p><strong>SARA:<\/strong><\/p>\n<p>Za manj\u0161e onesna\u017eevanje voda moramo poskrbeti prav vsi. Voda je pomemben del narave. Zaradi onesna\u017eevanja izumirajo \u0161tevilne rastlinske in \u017eivalske vrste, saj spreminjamo njihovo naravno okolje. Vsaka umazanija, ki jo \u010dlovek spusti v vodo, poru\u0161i ravnovesje v naravi. Tako po\u010dasi uni\u010dujemo svoj planet, saj onesna\u017eujemo tudi teko\u010de vode, jezera, morja, podtalnico.<\/p>\n<h2><em>KAKO LAHKO OHRANIMO \u010cISTE REKE IN POTOKE?<\/em><\/h2>\n<p><strong>SARA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Odpovejmo se uporabi snovi, ki lahko onesna\u017eijo okoli\u0161ke potoke in<\/li>\n<li>Motorno olje oddajmo na bencinskih \u010drpalkah ali na mestih za posebne odpadke.<\/li>\n<li>Upo\u0161tevajmo navodila za ravnanje s snovmi, ki jih uporabljamo.<\/li>\n<li>Izogibajmo se prekomerni uporabi umetnih gnojil.<\/li>\n<li>Ne odlagajmo plastike in drugih nerazgradljivih materialov v naravo. Reciklirajmo in lo\u010dujmo odpadke.<\/li>\n<li>Var\u010dujmo z<\/li>\n<li>Stvari uporabimo ve\u010dkrat in jih ne zavrzimo po prvi uporabi.<strong>SARA:<\/strong><strong>Spo\u0161tovani u\u010denci in u\u010ditelji,<\/strong><strong>planet Zemlja je na\u0161 edini dom, na vsak na\u010din ga moramo ohraniti. Daje nam zrak, vodo, hrano, zavetje, za\u0161\u010dito in vse potrebne naravne vire. Zemlja je dar, ki smo ga prejeli, in na\u0161a odgovornost je, da skrbimo zanj. Brez \u010diste vode ni \u017eivljenja. <\/strong><strong>In nikjer na nas ne \u010daka novi planet.<\/strong><strong>\u017dIGA:<\/strong>Hvala za va\u0161o pozornost.<strong>ZALA:<\/strong><strong>Trajnostni razvoj izra\u017ea spo\u0161tovanje do narave in\u00a0 naravnih virov, <\/strong><strong>ki jih moramo ohraniti za prihodnje rodove.<\/strong><strong>SARA:<\/strong>Ostanite zdravi, u\u010denci in u\u010ditelji iz U\u017eic, Vilniusa, Makol in Polj\u010dan.\u00a0 Skupaj ohranjajmo na\u0161 planet in vsa njegova bogastva.<strong><em>\u00a0Mentorici:<\/em><\/strong>Tatjana Zgubi\u010dPolona Kobale<\/li>\n<\/ul>\n<hr \/>\n<p><em><strong><b>Raziskovalna dejavnost na terenu<\/b><\/strong><\/em><\/p>\n<h2><strong><b>Projekt Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo<\/b><\/strong><\/h2>\n<p>U\u010diteljem in u\u010dencem \u0161ol iz Slovenije, Litve in Srbije, s katerimi smo vklju\u010deni v projekt Erasmus+, \u017eelimo z interdisciplinarnim raziskovalnim delom pokazati uporabno vrednost u\u010dnih ciljev iz slovenskih u\u010dnih na\u010drtov. Z raziskovalnim u\u010denjem zajemamo u\u010dne na\u010drte naslednjih predmetov: fizike, matematike, tehnike in tehnologije, geografije, tujega jezika angle\u0161\u010dine, izbirnih predmetov: astronomije, ra\u010dunalni\u0161kega urejanja besedil, fotografije in orientacije.<\/p>\n<p>Skrb za ohranjanje na\u0161ega planeta je klju\u010dno vodilo trajnostnega razvoja in v ta namen se odvijajo mnoge dejavnosti. Z raziskovalnim interdisciplinarnim u\u010denjem \u017eelimo najprej spodbuditi zavest, da \u017eivimo na planetu, na katerem se spremembe odvijajo zelo hitro, da jih morda niti ne opazimo, ker \u017eivimo v modernem svetu, v mestih, kjer ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivimo v domovih ob elektronskih medijih, in nimamo toliko stika z naravo oz. \u0161ir\u0161o okolico. Prav v ta namen \u017eelimo u\u010dence peljati v naravo, jih spodbuditi k opazovanju okolja, jim pokazati geografsko raznolikost Slovenije in kljub njeni majhnosti pokazati, kako lahko z merilno napravo, ki jo izdelamo sami, izmerimo velikost na\u0161ega planeta. Pridobiti ob\u010dutek za razse\u017enost na\u0161ega planeta nam je lahko v pomo\u010d pri razumevanju vpliva globalnih sprememb, ki jih prepoznamo tudi \u017ee v na\u0161em okolju.<\/p>\n<p>Ob jasnem vremenu smo se odpravili na Roglo, tokrat \u017eal brez u\u010dencev partnerskih \u0161ol, ker zaradi epidemije COVID-19 ni bil mo\u017een na\u010drtovani obisk v Sloveniji.<\/p>\n<p>Za izvajanje meritev z na\u0161o merilno napravo ni pomemben le razgled na vrhove v razli\u010dnih smereh, temve\u010d tudi stoji\u0161\u010de, ki bi naj bilo \u010dim bolj ravno vsaj nekaj metrov. Z u\u010denci smo izbrali ve\u010djo travnato planoto na Rogli z nadmorsko vi\u0161ino 1495 m, kjer je pri meritvi lahko prisotnih tudi ve\u010dje \u0161tevilo u\u010dencev.<\/p>\n<figure id=\"attachment_5097\" aria-describedby=\"caption-attachment-5097\" style=\"width: 800px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv6-1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-5097 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv6-1-1024x683.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"534\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv6-1-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv6-1-300x200.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv6-1-768x512.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv6-1.jpg 1063w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5097\" class=\"wp-caption-text\">S pomo\u010djo zemljevida in kompasa smo izbrali okoli\u0161ke vrhove, ki so bili dovolj dobro vidni za izvajanje meritev.<\/figcaption><\/figure>\n<p>Nekaj vrhov, ki niso bili zastrti za oblaki: Peca, Obir, Ojstrica smo gledali nad vodoravno smerjo, medtem ko smo vrh Kuma videli pod vodoravno smerjo.<\/p>\n<p>Opis merilne naprave, ki smo jo naredili z u\u010denci in kako z njo izmerimo potrebne podatke za izra\u010dun polmera Zemlje si lahko preberete na spletni strani O\u0160 Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane pod naslovom: \u00bbMerjenje velikosti Zemlje &#8211; interdisciplinarno raziskovalno u\u010denje v okviru projekta Erasmus\u00a0+.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv4-1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft wp-image-5095 size-medium\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv4-1-300x201.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"201\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv4-1-300x201.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv4-1-1024x687.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv4-1-768x515.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv4-1.jpg 1055w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv10-1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-5100 alignright\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv10-1-300x192.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"192\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv10-1-300x192.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv10-1-1024x655.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv10-1-768x491.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/04\/Diapozitiv10-1.jpg 1073w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glavna naloga raziskovalnega dela je bila v tem, da pove\u017eemo znanja razli\u010dnih predmetov v uporabno vrednost pri spoznavanju na\u0161ega povr\u0161ja in merjenju velikosti planeta Zemlje. Iz podatkov, ki smo jih izmerili pri meritvah, smo pokazali, da je zemeljsko povr\u0161je ukrivljeno. Povpre\u010dna vrednost polmera Zemlje, ki smo ga\u00a0izra\u010dunali\u00a0na osnovi opravljenih meritev\u00a0zna\u0161a 6686 km in od prave velikosti 6378 km odstopa za okoli 5 %. Zaradi napak, ki so prisotne pri merjenju ocenjujemo vrednost rezultata na \u00a0\u00b1 500 km.<\/p>\n<p>Z rezultati meritev so u\u010denci vsekakor spoznali, da je zemeljsko povr\u0161je ukrivljeno in je planet s svojo velikostjo omejen. Na\u0161 planet je dragoceni dom, ki ga moramo ohraniti za naslednje rodove. Zato ostaja skrb za ohranjanje na\u0161ega planeta klju\u010dno vodilo trajnostnega razvoja tudi v prihodnje.<\/p>\n<p>Celotno galerijo si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/2021\/04\/22\/merjenje-velikosti-zemlje-erasmus-2\/\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p>Celotno poro\u010dilo je dostopno v PDF obliki <a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/MERJENJE-VELIKOSTI-ZEMLJE-interdisciplinarno-raziskovalno-ucenje-v-okviru-projekta-Erasmus.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-scaled.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-5311 size-large\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-1024x684.jpg\" alt=\"\" width=\"800\" height=\"534\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-1024x684.jpg 1024w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-300x201.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-768x513.jpg 768w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-1536x1027.jpg 1536w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/OSP_1135-2048x1369.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p style=\"text-align: right;\">Mentor: Goran Saboli\u010d<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3><strong>Kratko poro\u010dilo o dogajanju v programu Erasmus+ od septembra 2020 do februarja 2021 <\/strong><\/h3>\n<h3><strong>(u\u010denje na daljavo je potekalo od 19. 10. 2020 do 12. 2. 2021)<\/strong><\/h3>\n<p>V tem \u0161olskem letu se aktivnosti prilagajajo razmeram glede korona virusa in u\u010denja na daljavo.<\/p>\n<p>Potekajo dejavnosti glede zasaditve mikro gozdi\u010dka po Miyawakijevi metodi. Sodelujemo z mag. gozdarstva Dragom Nemcem, ki je in\u0161pektor za gozdarstvo, lovstvo in ribi\u0161tvo. Strokovno pomo\u010d nam je obljubila tudi prof. ddr.\u00a0Ana Vovk Kor\u017ee. Namen zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic je ustvariti nov ekosistem, ki trajnostno obogati na\u0161 prostor. Vsaka aktivnost pa se za\u010denja z natan\u010dnim na\u010drtovanjem, pri tem najve\u010d dela opravi <strong>Vinko Zobec<\/strong>. Izdelan je idejni na\u010drt zasaditve, ne samo mikro gozda, pa\u010d pa tudi ostalih dreves in grmovnic, ki izhaja iz doma\u010dih rastlinskih vrst. Ker sodelujemo z Litvo in Srbijo, upamo, da bomo lahko zasadili nacionalni drevesi teh dr\u017eav, to sta breza in hrast. In seveda slovensko lipo. Pri tej dejavnosti so sodelovali <strong>u\u010denci<\/strong> 7. b.<\/p>\n<p>Ohranili bomo \u0161olsko platano, dogovorjeno je, da zanjo poskrbi arborist.<\/p>\n<p>Pripravili smo fotografsko razstavo z opisom mogo\u010dnih, druga\u010dnih, ranjenih, osamelih, izjemnih, starih, najlep\u0161ih, najvi\u0161jih, najdebelej\u0161ih dreves v doma\u010dem okolju. Pri urah biologije je <strong>Tatjana Zgubi\u010d<\/strong> spodbudila u\u010dence k zbiranju gradiva, nekatere fotografije so prispevali u\u010denci pod mentorstvom <strong>Nejca Zidari\u010da<\/strong>.<\/p>\n<p>Sodelovali smo v 4. Kovi\u010devem nate\u010daju poezije Z naravo \u017eivim, <strong>Nejc Zidari\u010d<\/strong> je organiziral fotografski nate\u010daj s tematiko o drevesih.<\/p>\n<p>U\u010denci 2. a in 2. b so slikali na temo Drevesa, njihovi izdelki so objavljeni na straneh eTwinning, mentorja<strong> Nejc Zidari\u010d, Leonida Golob<\/strong>.<\/p>\n<p>U\u010denci 1. b so izdelovali adventne ven\u010dke iz naravnih materialov, njihovi izdelki so objavljeni na e Twinning portalu v zelo zanimivi obliki galeriji, mentorica <strong>Suzana Vuk<\/strong>, u\u010denci 1. a pa podobe \u017eivali iz listja, stor\u017eev, \u017eeloda, mentor <strong>Nejc Zidari\u010d<\/strong>.<\/p>\n<p>Pri urah likovne vzgoje so u\u010denci slikali drevesa na temo Drevesa, plju\u010da na\u0161ega planeta, mentor <strong>Rok Dragi\u010d<\/strong>. Razstavljali so na \u0161olskem hodniku, fotografije razstave so objavljene na eTwinningu.<\/p>\n<p>Besedila in vo\u0161\u010dilnice v angle\u0161\u010dini za partnerske \u0161ole so pripravljali u\u010denci 8. b, mentorica <strong>Marina Kora\u017eija<\/strong>.<\/p>\n<p>Besedilo za video s prazni\u010dnimi vo\u0161\u010dili za partnerske \u0161ole je pripravljalo <strong>16 u\u010dencev<\/strong> 7. b, kjer u\u010dim angle\u0161\u010dino, pri snemanju jih je sodelovalo 12. Video je objavljen na strani eTwinning in \u0161olski spletni strani.<\/p>\n<p>Na straneh eTwinning in na na\u0161i spletni strani je objavljen video o \u0161portnih dejavnostih v \u010dasu u\u010denja na daljavo, mentor <strong>Miran Voglar<\/strong>.<\/p>\n<p>Na eTwinningu in na na\u0161i spletni strani sta tudi videa Utrinki iz \u017eivljenja na\u0161e \u0161ole in Trajnostno naravnane \u0161portne aktivnosti na na\u0161i \u0161oli, avtor obeh kratkih filmov je <strong>Miran Voglar<\/strong>.<\/p>\n<p>Kot je razvidno iz tega poro\u010dila, smo aktivni na straneh eTwinning, ki jih urejava jaz in Nejc Zidari\u010d, jaz dodajam gradiva \u0161e pod Erasmus+ na \u0161olsko spletno stran. Video produkcija je v rokah Mirana Voglarja, Vinko Zobec pa je aktiven pri na\u010drtovanju zasaditve okrog \u0161ole, pri sodelovanju z g. Nemcem nam pomaga Tatjana Zgubi\u010d.<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3><strong><u>Razmi\u0161ljanje ob odhajajajo\u010dem letu 2020<\/u><\/strong><\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Leto 2020 je bilo 20. leto 3. tiso\u010dletja. Sli\u0161i se zanimivo, kajne, toda bilo je tudi leto pandemije, ukrepov, ekonomskih in socialnih stisk, prelo\u017eenih dogodkov, leto brez potovanj in hkrati najslab\u0161e leto glede \u010dlovekovega vpliva na podnebne spremembe. Letos so svet bolj kot kdaj prej pretresale naravne katastrofe, kot so ogromni po\u017eari, orkanski vetrovi, poplave, najbolj zaskrbljujo\u010de pa je, da ni bil dose\u017een niti eden od mednarodnih ciljev trajnostnega razvoja za leto 2020.<\/p>\n<p><strong>Radi imamo trajnostno naravnano dru\u017ebo je projekt, ki \u017eeli spodbujati razvoj osebnega znanja in trajnostnega \u017eivljenjskega sloga vsakega od nas.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Trajnostni pogled na \u017eivljenje se osredoto\u010da na osebne, dru\u017einske, regionalne, dr\u017eavne in mednarodne perspektive in projekt Love Sustainable Society \u017eeli u\u010dencem pokazati, da lahko pozitivno vplivajo na svoje \u017eivljenje in \u017eivljenje drugih, da imajo mo\u010d ukrepati in prevzemati vedno bolj aktivno vlogo v skupnosti. Zamisel trajnostnega pogleda na \u017eivljenje lahko uspe\u0161no prenesemo na u\u010dence, torej na bodo\u010de dr\u017eavljane in njihove sedanje in bodo\u010de dru\u017eine.<\/strong><\/p>\n<p>Sodelujo\u010di v tem projektu smo lahko ponosni na aktivnosti, ki smo jih \u017ee zaklju\u010dili, in na dejavnosti, ki smo jih skupaj na\u010drtovali in \u010dakamo, da jih bomo opravili v tem \u0161olskem letu oziroma do konca avgusta 2022. Zapleti okrog koronavirusa se bodo umirili, na\u0161 projekt bo spet lahko zadihal.<\/p>\n<p>Zato nadaljujmo to razmi\u0161ljanje z dobrimi stvarmi, ki so se zgodile leta 2020: znanstveniki so odkrili in izdelali cepiva, ki bodo prepre\u010dila \u0161irjenje bolezni, na tiso\u010de prostovoljcev je pomagalo tistim, ki so v stiski, zdravstveni delavci so tvegali svoja \u017eivljenja, da bi re\u0161ili na\u0161a, ljudje v mnogih drugih poklicih so pripomogli, da se \u017eivljenje ni ustavilo, veliko ljudi je na\u0161lo nov pomen v svojem \u017eivljenju, navadili smo se na video klice in ugotovili, da je delo od doma mogo\u010de, emisije ogljikovega dioksida so se zmanj\u0161ale, tu so novi dogovori o nizkooglji\u010dni dru\u017ebi do leta 2060 in elektri\u010dnih avtomobilov se proda vedno ve\u010d, posvojenih je bilo veliko hi\u0161nih ljubljen\u010dkov, uganke in dru\u017eabne igre so spet popularne, ponovno je postal zanimiv \u0161ah, beremo vsi, ogledali smo si stare priljubljene filme in serije, ohranjali optimizem in \u0161e vedno so najbolj priljubljeni pasji in ma\u010dji hi\u0161ni ljubljen\u010dki. In seveda \u0161tevilni drugi \u2026<\/p>\n<p><strong>V letu, ki prihaja, bomo seveda ohranjali vse dobro, predvsem hvale\u017enost, objemali svoje prijatelje in dru\u017eino (ja, \u0161e vedno se lahko veliko objemamo) in ne bomo \u010dakali, da bi za\u017eiveli svoje najbolj\u0161e \u017eivljenje enkrat v prihodnosti. Ker kot \u017ee vemo, ga imamo zdaj in tukaj.<\/strong><\/p>\n<p>Erasmus+ tim Osnovne \u0161ole Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane in koordinatorica projekta Marina<strong>\u00a0Kora\u017eija<\/strong><\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3>Strokovno voden ogled po Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano za polj\u010danske \u0161olarje<\/h3>\n<p>21. februar 2020<\/p>\n<p>Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je osrednji in najve\u010dji laboratorij za javno zdravje, ki se ukvarja s higienskimi in z zdravjem povezanimi ekolo\u0161kimi dejavnostmi, problemi varovanja okolja, mikrobiolo\u0161ko diagnostiko in kemijskimi analizami vzorcev razli\u010dnih vrst ter raziskovalnimi dejavnostmi.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-4638 alignleft\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/be10e9878_opt-300x201.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"201\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/be10e9878_opt-300x201.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/be10e9878_opt.jpg 598w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-4636 alignleft\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/b9c24fb8_opt-300x201.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"201\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/b9c24fb8_opt-300x201.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/b9c24fb8_opt.jpg 598w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3>Za in proti: Trajnostni pogled na hrano in skrb za \u010dim manj ostankov hrane na \u0161oli<\/h3>\n<p>20. februar 2020<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3>Klimatski protest na valentinovo<\/h3>\n<p>14. februar 2020<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-4643 alignleft\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/bcf5f376_opt-300x201.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"201\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/bcf5f376_opt-300x201.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/bcf5f376_opt.jpg 598w\" sizes=\"(max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/> <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" wp-image-4644 alignleft\" src=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/babbf736_opt-300x201.jpg\" alt=\"\" width=\"301\" height=\"202\" srcset=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/babbf736_opt-300x201.jpg 300w, https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/babbf736_opt.jpg 598w\" sizes=\"(max-width: 301px) 100vw, 301px\" \/><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3><strong>PRVA MOBILNOST <\/strong><strong style=\"font-size: 16px;\">OSEBJA V OKVIRU ERASMUSA+ <\/strong><\/h3>\n<p>18. &#8211; 20. november 2019<\/p>\n<p>Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da iz Polj\u010dan je v leto\u0161njem \u0161olskem letu uspela s prijavo za izvedbo projekta Erasmus+ K2, ki\u00a0omogo\u010da sofinanciranje projektov, katerih namen je\u00a0dvig kakovosti pou\u010devanja, usposabljanja, u\u010denja, modernizacija institucij in inovacija dru\u017ebe. Ena izmed oblik sodelovanja so partnerstva za izmenjavo med \u0161olami, kjer se izvaja mobilnost za u\u010dence in osebje sodelujo\u010dih \u0161ol.<\/p>\n<p>V projektu z naslovom\u00a0<em>Spodbujanje razvoja osebnih znanj in ustvarjanje trajnostnega \u017eivljenjskega sloga\u00a0<\/em>sodelujemo \u0161tiri \u0161ole iz treh dr\u017eav: Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da iz Polj\u010dan kot koordinatorska \u0161ola, Osnovna \u0161ola Anice \u010cernejeve iz Makol, Osnovna \u0161ola Stari Grad iz U\u017eic v Srbiji in Vilnius Antakalnio progimnazija iz Litve.<\/p>\n<p>V tem projektu izhajamo iz razmi\u0161ljanja, da lahko ljudje, ki \u017eivimo na planetu Zemlja, izbiramo med dvema potema v prihodnost: odlo\u010dimo se lahko za skrbno ravnanje s svojim okoljem in sprejmemo trajnostno skrb zanj ali se brez te odlo\u010ditve odpravimo na pot, na kateri bi lahko \u010dlove\u0161tvo neko\u010d v prihodnosti izgubilo najdragocenej\u0161e, in to je zdravo \u017eivljenje v zdravem okolju. Zgodovina nas u\u010di, da so mnoge civilizacije v preteklosti \u017ee prehodile pot samouni\u010denja in se izgubile na \u010dasovnem traku zgodovine. Ampak svet je danes globaliziran in uni\u010devanje okolja ne poteka le lokalno, zato tudi posledice postajajo vse bolj globalne.<\/p>\n<p>V naslednjih dveh letih, kolikor projekt traja, \u00a0bomo \u0161e bolj skrbeli za svoje okolje in tudi mi ravnali ekolo\u0161ko. Spoznali bomo prizadevanja ostalih treh \u0161ol in posku\u0161ali prena\u0161ati dose\u017eke v svoje dru\u017eine. Izmerili bomo velikost zemlje z orodji, ki jih bomo izdelali sami in merili onesna\u017eenost vode v Dravinji. Sre\u010devali se bomo s prizadevanji za ohranjanje nedotaknjene narave v na\u0161i okolici in sodelovali z U\u010dnim poligonom Dole.\u00a0 Spodbujali bomo tudi \u00a0podjetni\u0161ko miselnost in sli\u0161ali jezike manj\u0161ih evropskih narodov ter krepili znanje angle\u0161\u010dine. Predstavili bomo pozitivne vplive, ki ga ima geotermalno ogrevanje \u0161ole na okolje, preu\u010dili, kateri naravni viri se zaradi te odlo\u010ditve ohranjajo in koliko. Predlagali bomo prenos zamisli o izvedbi podobnega re\u0161evanja vpra\u0161anja ogrevanja in oskrbe s toplo vodo na sodelujo\u010de \u0161ole.<\/p>\n<p>Osnovna \u0161ola Makole na\u010drtuje likovno-kiparsko delavnico na temo Modri planet Zemlja vzporedno s Forma Vivo, ki jo izvaja Ob\u010dina Makole, in to z naravnimi materiali les, kamen, papir. Predstavili bodo lokalne znamenitosti, o\u017eivili dru\u017eenje ob tabornem ognju in pripovedovanje zgodb, povezanih z naravo. \u0160ola iz Vilniusa pripravlja raz\u0161iritev in predstavitev ter prenos idej na partnerske \u0161ole na podro\u010dju zamenjave plasti\u010dnih slamic s trajnimi, kovinskimi, raziskovanje poklicev prihodnosti in navdu\u0161evanje za izbiro zelenih poklicev. Vabijo tudi na sodelovanje na festivalu video filmov na temo trajnostnega razvoja. Osnovna \u0161ola iz U\u017eic bo spoznavala abecedo trajnostnega razvoja, nadgradili bodo raziskovalno nalogo o zmanj\u0161evanju odpadkov in predstavili prizadevanja planinskega turisti\u010dnega centra, ki je uspe\u0161no in skrbno ravna z naravnimi viri in ohranja okolje kar se da nedotaknjeno.<\/p>\n<p>Skozi obe leti bomo<strong>\u00a0<\/strong>delovali povezovalno. Omenjene teme bomo prepletali z delom in \u017eivljenjem \u0161ol. Od 17. do 21. novembra 2019 so Slovenjo obiskali strokovni delavci treh \u0161ol, konec marca prihodnje leto pa se bomo na obeh slovenskih \u0161olah dru\u017eili tudi z u\u010denci.<\/p>\n<p>\u017de od septembra polj\u010danska \u0161ola \u017eivi za ta projekt. Doslej smo oblikovali \u0161olski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, prizadevanja predstavili star\u0161em, izbrali kratko in u\u010dinkovito ime projekta \u2013\u00a0<strong>L<\/strong>ove<strong>\u00a0S<\/strong>ustainable<strong>\u00a0S<\/strong>ociety, kjer prve \u010drke imena ozna\u010dujejo za\u010detnice sodelujo\u010dih dr\u017eav.<\/p>\n<p>Na prvi izmenjavi med dr\u017eavami so sodelovali strokovni timi vseh \u0161ol, iz tujine so bili to po trije \u010dlani iz Litve in Srbije. V ponedeljek, 18. novembra, smo tako na polj\u010danski \u0161oli sprejeli goste iz tujine in domovine. Poslu\u0161ali smo slovensko in evropsko himno. Na prireditvi smo se predstavile vse sodelujo\u010de \u0161ole, ob kratkih video posnetkih smo tudi potovali po Sloveniji, Litvi in Srbiji. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angle\u0161\u010dini. Vsa \u0161ola se je potem spremenila v eno veliko u\u010dilnico, gostje pa so aktivno opazovali dogajanje. Najdlje so se zadr\u017eali pri tretje\u0161olcih, kjer so z u\u010diteljico Barbaro Oder skozi formativno spremljanje do\u017eiveli, kako uspe\u0161na u\u010diteljica u\u010dence usmerja v samostojnost, odgovornost, ustvarjalnost, kriti\u010dnost in samokriti\u010dnost.<\/p>\n<p>Povezovanje preko programa Erasmus+ mladim, tudi osnovno\u0161olcem, ponuja mo\u017enost, da se skozi medkulturne stike u\u010dijo ustrezno sodelovati z u\u010denci in odraslimi iz drugih dr\u017eav. Tako so polj\u010danski in makolski \u0161olarji tokrat ob sprehodu predstavili gostom iz tujine \u0161olo in svoj kraj, marca naslednje leto pa jih \u010daka petdnevno u\u010denje in dru\u017eenje z vrstniki.<\/p>\n<p>Sprejemu in prikazu \u017eivljenja in dela na obeh slovenskih \u0161olah je sledilo strokovno sre\u010danje, kjer so bile predstavljene dejavnosti, ki so \u017ee potekale, hkrati pa smo na\u010drtovali sodelovanje za naprej. Mobilnost osebja med \u0161olami tako spodbuja izmenjavo izku\u0161enj in strokovnega znanja.<\/p>\n<p>U\u010denci in zaposleni na obeh slovenskih \u0161olah si \u017ee od septembra prizadevamo, da bi ozave\u0161\u010dali trajnostnost in naredili konkretne korake za zmanj\u0161anje negativnih vplivov na naravo. Sodelujemo v klimatskih protestih Grete Thunberg, na dnevih dejavnosti ne uporabljamo ve\u010d plastenk za enkratno uporabo, za malico smo si vsi u\u010denci in zaposleni na polj\u010danski \u0161oli za\u0161ili pralno bomba\u017eno vre\u010dko in se tako izognili plasti\u010dni embala\u017ei ob dnevih dejavnost, v \u0161olski kuhinji skrbno naro\u010dajo hrano pri dobaviteljih, ki ne obremenjujejo okolja. Na\u0161a \u0161ola je ena izmed slovenskih \u0161ol, ki je fosilna goriva nadomestila z geotermalno energijo, polj\u010danska ob\u010dina pa je tudi zaradi tega ena izmed treh energetsko najbolj prodornih ob\u010din v Sloveniji. Trajnostni razvoj nas namre\u010d u\u010di, kako pomembno je ohranjati stanje na planetu Zemlja vsaj tak\u0161no, kot ga imamo sedaj.<\/p>\n<p>Gostje iz Litve in Srbije so zapustile Slovenijo. S sabo so odnesle vtise, ki govorijo o tem, kako podobni, a hkrati razli\u010dni smo si: njihove \u0161ole imajo ve\u010dje \u0161tevilo u\u010dencev, nacionalna pestrost je pri njih prav tako ve\u010dja, razlike so v u\u010dnih pristopih, izvajanju dni dejavnosti, opremljenosti \u0161ol \u2026 A pomembnej\u0161a od teh razlik so spoznanja, kaj je skupnega: u\u010denci vseh \u0161ol pri\u010dakujejo konkretne re\u0161itve za na\u0161 planet. Prav je, da jim prisluhnemo in\u00a0 jim omogo\u010dimo, da po svojih mo\u010deh prispevajo k izbolj\u0161anju okoljskega zavedanja. Obe slovenski \u0161oli svoja prizadevanja \u0161irita na partnerske \u0161ole, povezujejo nas skupne aktivnosti, zastava, himna in trajnostno naravnano ime projekta: Love Sustainable Society, Rad imam trajnostno naravnano dru\u017ebo.<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3><strong>KAJ SMO \u017dE POSTORILI V SEPTEMBRU 2019?<\/strong><\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Priprave na izvajanje projekta potekajo intenzivno \u017ee ves september. Doslej smo oblikovali \u0161olski projektni tim, se prijavili na eTwinning portal, projekt predstavili star\u0161em, izbiramo kratko in u\u010dinkovito ime, za u\u010dence pa smo pripravili podrobno predstavitev, ki smo jo povezali s svetovnim klimatskim protestom.<\/p>\n<p>Posebej za ta projekt je bila oblikovana zastava, ki povezuje tri dr\u017eave, izobesili smo jo v avli, vsi u\u010denci pa se u\u010dijo pesem, ki nas bo spremljala na prihodnjih dogodkih in ima angle\u0161ko besedilo z ekolo\u0161ko tematiko.<\/p>\n<p>\u0160olski projektni tim se dogovarja glede poteka dejavnosti in priprav na dogodek v novembru, ko nas obi\u0161\u010dejo strokovni delavci treh \u0161ol.<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3><strong>PREDSTAVITEV PROJEKTA U\u010cENCEM IN SODELOVANJE V SVETOVNEM PODNEBNEM PROTESTU<\/strong><\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V \u010detrtek, 19. septembra 2019, so u\u010denci vseh triad v \u0161olski avli poslu\u0161ali evropsko himno. Na prireditvi smo predstavili \u0161olski projekt za naslednji dve leti in se povezali s klimatskimi protesti, ki potekajo po vsem svetu. Ker je Erasmus+ evropski projekt, je del dogajanja potekal v angle\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>Mladi so pokazali, da jim ni vseeno in da pri\u010dakujejo konkretne re\u0161itve za na\u0161 planet. Prav je, da jim prisluhnemo in\u00a0 jim omogo\u010dimo, da po svojih mo\u010deh prispevajo k izbolj\u0161anju okoljskega zavedanja. Tako so na prireditvi izvedli kratek protestni shod proti \u00a0klimatskim spremembam \u017ee 19. 9., ker so naslednji dan imeli deveto\u0161olci organiziran dan dejavnosti.<\/p>\n<p>Gostji na prireditvi sta bili ravnateljica makolske \u0161ole Silvestra Samastur in svetovalka za dru\u017ebene dejavnosti Ob\u010dine Polj\u010dane Klavdija Majer,\u00a0mag. jav. upr.<\/p>\n<p>_______________________________________________________________________________________________________________<\/p>\n<h3><strong>SVETOVNI PODNEBNI PROTEST: 20. september 2019<\/strong><\/h3>\n<p><strong>GRETA THUNBERG\u00a0GLOBAL CLIMATE STRIKE:\u00a0 Friday, SEP 20\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li>septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog 5 800 protestov v 161-ih dr\u017eavah, ko je o dogodku poro\u010dalo kar 7 371 spletnih strani in so protestirali ljudje vseh generacij, so prvo\u0161olci obeh oddelkov z u\u010ditelji ter nekateri u\u010denci 2. in 3. triade glasno protestirali pred \u0161olo. Shod je potekal kot u\u010dna dejavnost.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Na povezavi\u00a0<strong>Video<\/strong>\u00a0najdete kratko filmsko predstavitev tega dogodka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvi\u010d pridru\u017eili tudi \u0161olarji in zaposleni Osnovne \u0161ole Kajetana Kovi\u010da iz Polj\u010dan.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>GLOBAL CLIMATE STRIKE FACTS:<\/strong><\/p>\n<p><strong>OVER 4 MILLION PEOPLE\u00a0\u00a0TOOK PART IN<\/strong><\/p>\n<p><strong>5,800 ACTIONS\u00a0IN\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>161 COUNTRIES\u00a0ALONG WITH 820 CIVIL SOCIETY ORGANISATIONS,<\/strong><\/p>\n<p><strong>3,024 COMPANIES AND<\/strong><\/p>\n<p><strong>7,371 WEBSITES!<\/strong><\/p>\n<p><strong>And we were part of the GLOBAL CLIMATE STRIKE for the first time in the school history!<\/strong><\/p>\n<p><strong>JAVNI KLIMATSKI PROTEST POLJ\u010cANSKIH OSNOVNO\u0160OLCEV<\/strong><\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li><strong> oktober 2019 v Polj\u010danah<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Mladi \u017eelijo, da lahko svoje misli izrazijo tudi v javnosti. Tako smo v petek, 11. oktobra, izvedli miren protestni shod v centru Polj\u010dan, s katerim \u017eelijo u\u010denci javno pokazati enega od na\u010dinov izra\u017eanja mnenja na demokrati\u010den na\u010din.<\/p>\n<p><strong>Video, svetovni podnebni protest<\/strong><\/p>\n<p><strong>Svetovni podnebni protest<\/strong><\/p>\n<p>20. septembra, ko je po vsem svetu bilo izvedeno okrog <strong>5 800 protestov<\/strong>v\u00a0<strong>161-ih dr\u017eavah<\/strong>, ko je o dogodku poro\u010dalo kar\u00a0<strong>7 371 spletnih strani <\/strong>in je protestiralo ve\u010d kot\u00a0<strong>4 milijone ljudi vseh generacij<\/strong>, so prvo\u0161olci obeh oddelkov z u\u010ditelji ter nekateri u\u010denci in u\u010ditelji 2. in 3. triade glasno in s protestnimi napisi protestirali pred \u0161olo. Shod je potekal kot u\u010dna dejavnost.<\/p>\n<p><strong>Tako so se svetovnemu podnebnemu protestu prvi\u010d pridru\u017eili tudi \u0161olarji in zaposleni Osnovne \u0161ole Kajetana Kovi\u010da iz Polj\u010dan.<\/strong><\/p>\n<p>Video si lahko ogledate\u00a0<a href=\"https:\/\/youtu.be\/dqXJVVpcitE\">tukaj<\/a>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Tukaj poglej na\u0161e aktivnosti na eTwinning Twin Space. Ste vedeli, da odpadno jedilno olje uvr\u0161\u010damo med nevarne odpadke? \u010clani \u0161olskega Erasmus+ tima ter u\u010denci 7. &hellip; <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-4610","page","type-page","status-publish","hentry","image-hover-transition-effect","latest_post"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.4 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Dogodki Erasmus+ - Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Dogodki Erasmus+ - Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Tukaj poglej na\u0161e aktivnosti na eTwinning Twin Space. Ste vedeli, da odpadno jedilno olje uvr\u0161\u010damo med nevarne odpadke? \u010clani \u0161olskega Erasmus+ tima ter u\u010denci 7. &hellip;\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-06-22T14:28:50+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"http:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1-300x212.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"71 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/\",\"name\":\"Dogodki Erasmus+ - Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/c0b680c0_large-1-300x212.jpg\",\"datePublished\":\"2021-03-09T09:57:54+00:00\",\"dateModified\":\"2022-06-22T14:28:50+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/c0b680c0_large-1.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2021\\\/03\\\/c0b680c0_large-1.jpg\",\"width\":400,\"height\":283},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/dogodki-erasmus-2\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Dogodki Erasmus+\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/\",\"name\":\"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/#organization\",\"name\":\"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/12\\\/cropped-cropped-Logotip-sole-2016_3G-1-1.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2020\\\/12\\\/cropped-cropped-Logotip-sole-2016_3G-1-1.png\",\"width\":512,\"height\":512,\"caption\":\"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ospoljcane.si\\\/nova\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Dogodki Erasmus+ - Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Dogodki Erasmus+ - Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane","og_description":"Tukaj poglej na\u0161e aktivnosti na eTwinning Twin Space. Ste vedeli, da odpadno jedilno olje uvr\u0161\u010damo med nevarne odpadke? \u010clani \u0161olskega Erasmus+ tima ter u\u010denci 7. &hellip;","og_url":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/","og_site_name":"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane","article_modified_time":"2022-06-22T14:28:50+00:00","og_image":[{"url":"http:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1-300x212.jpg","type":"","width":"","height":""}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"71 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/","url":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/","name":"Dogodki Erasmus+ - Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"http:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1-300x212.jpg","datePublished":"2021-03-09T09:57:54+00:00","dateModified":"2022-06-22T14:28:50+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/#primaryimage","url":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1.jpg","contentUrl":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/c0b680c0_large-1.jpg","width":400,"height":283},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/dogodki-erasmus-2\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Dogodki Erasmus+"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/#website","url":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/","name":"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/#organization","name":"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane","url":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2020\/12\/cropped-cropped-Logotip-sole-2016_3G-1-1.png","contentUrl":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-content\/uploads\/2020\/12\/cropped-cropped-Logotip-sole-2016_3G-1-1.png","width":512,"height":512,"caption":"Osnovna \u0161ola Kajetana Kovi\u010da Polj\u010dane"},"image":{"@id":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4610","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4610"}],"version-history":[{"count":79,"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4610\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10039,"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4610\/revisions\/10039"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ospoljcane.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4610"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}