Get Adobe Flash player
Domov | Blogi | MarinaK's blog

Danes je pred vami začetek pripovedi o mojih prazničnih in počitniških dneh. Začenja se takole ...

... na božični dan smo odprli darila. Vsi smo dobili kaj uporabnega in lepega. Z mamico sva ob pol enajstih šli v cerkev k maši. Videli sva jaslice, ki so večje od naših doma in fuul lepe. Po maši sva odšli domov. Tam naju je čakalo kosilo, bilo je še toplo. Pojedli smo, pospravili in začeli smo se igrati igro spomin in potem še enko. Ko smo izvedeli, da televizija že dela, smo šli gledat film Plava laguna. Bilo je zanimivo, dokler nekdo ne pozvoni. Sestrici sta šli odpret vrata. Prišli so botrca in boter, sestrična in dva bratranca. Sestrična se je šla igrat z muco, bratranca pa sta zraven setric gledala film. Botrca mi je naredila kodre s kodralnikom, ki sem ga dobila od Božička.Trajalo je eno celo uro. Potem pa sem sestrično povabila v svojo sobo. Na pianino sva zaigrali pesem, ki sva se jo skupaj naučili pred enim letom. Morali so oditi domov, mi pa smo ob devetih gladali film Božič v novembru. Bil je zelo zanimiv in je trajal skoraj do enajstih. Nazadnje smo šli vsi spat.

 

Zjutraj se zbudim in se spomnim, da je praznik, a se nisem spomnila kateri. Šla sem v dnevno sobo in pogledala risanko, ki je trajala eno celo uro. Zbudila se je še mami in začela peči domači kruh. Bil je zelo okusen. Po risanki sem se morala obleči, ker smo ob desetih šli k babici, saj so nas tam čakala Božičkova darila. Dobila sem pižamo, sladkarije in zgoščenko z naslovom Marijine pesmi. Prišli smo domov in že sem si vrtela glasbo z nove zgoščenke. Ob petih smo gledali film Plava laguna se vrača. Kako zanimivo, sem si mislila sama pri sebi. Seveda smo ob osmih gledali Kruha in iger.Ta slovenski film pa je zelo, zelo hecen in se ob njem res nasmejiš. Trajal je dolgo, napol sem že spala pri televiziji. No, zdaj bom malo povedala, o čem govori ta film. O mami, očetu in dva otrocih, Klari in Simonu, ki sta že najstnika. Nekega dne pa oče domov prinese škatlo, v njej je televizija. S sinom jo takoj priklopita. Oče je videl na TV kviz, nanj si se lahko prijavil in bil si izžreban. Seveda so se takoj prijavili. In takrat, ko so povedali družine, ki bodo v naslednji oddaji tekmovale, je televizija prenehala delati. Domov sta prišli mama in hčerka in očetu in Simonu povedali, da v naslednji oddaji tekmujejo tudi oni. Čez dva tedna so se odpravili na oddajo. Na začetku so imeli vajo, a se jim je vse zalomilo. Za vsako minuto so imeli nekaj premora in takrat niso prišli do konca. Med vajo sta se dva očeta tudi stepla, da jima je tekla kri. Na koncu pa se je vse srečno končalo. Verjetno ste film gledali tudi sami, pa bom končala kar tukaj. Seveda smo odšli v svoje postelje in zaspali.

 

Naslednje jutro sem se zbudila zelo pozno.Tisti čas sta mami in ati bila pri sosedovih na kavici. Ko sta prišla nazaj, me je mami poklicala, naj pridem dol iz sobe. Morala sem se najesti, da nisem bila lačna. In potem sem šla brat knjigo Junaki petega razreda. Ta knjiga je res napeta. Ob pol dveh smo imeli kosilo in bilo je dobro. Šla sem v sobo in po telefonu sem dobila sporočilo od sošolke, naj gre zraven na sprehod. In to sem tudi storila. Bile smo tri sošolke: Lara, Hanna in jaz. Šle smo po Vorančevi ulici in prispele do Hanne. Tam smo spekle mafine. Pol je bilo vanilijevih in pol čokoladnih. Mmm, dobri so bili. Zvečer sva Lara in jaz prespali pri Hanni. Bedele smo do dveh zjutraj. Prva je zaspala Hanna, potem jaz in nazadnje Lara. Zbudile smo se ob pol desetih, a smo imele srečo, da nas ni zbudil Hannin bratec. Hanna je zjutraj razlagala, kaj je sanjala in v sanje smo bile vključene Hanna, Lara, učiteljica in jaz. Najedle smo se in jaz sem morala domov. Doma sem spet brala knjigo. Bilo mi je dolgčas in sem si šla malo pospravit sobo. Delala sem do do šestih zvečer, vmes sem delala še druge stvari. Zvečer sem šla spat, ker sem bila že pošteno utrujena.

 

Začelo se je jutro in jaz se zbudim. Gledam, gledam skozi okno in vidim, da je zunaj vse belo. Najprej pomislim: SNEG! A je bil samo mraz, na vejah pa ivje. Preoblekla sem se in šla v kuhinjo jest. Videla sem, kako je ati šel k sosedom pomagat kuhat golaž in polento, ker je imela teta rojstni dan. Če ste gledali televizijo, ste videli, da je ob treh popoldne bilo smučanje in vozila je tudi Tina Maze. Po prvi vožnji je bila prva, po drugi pa tretja. V skupnem seštevku, v veleslalomu in slalomu je prva! Ko sva z mamico to izvedeli, sva bili zelo, zelo veseli.

 

Popoldne smo bili na kosilu pri teti. Čestitala sem ji in potem do mene pride teta Zdenka iz Švice in me vpraša, kako to, da sem tako velika, že skoraj večja od nje. Povedala mi je, da me pozdravlja moja prijateljica Svenja. Igrala sem se s Tino, Tejo, Tamaro, Karolino, Katarino in Pavlino. Pavlina je jahala igračo jelena in bila je kot Božiček. Nosila nam je darila, vsako minuto. Ko nam je bilo dolgčas, smo šle gledat risanko Cvetlice male Ide. Po risanki smo gledali stare fotografije, ko smo bile vse še majhne. Zraven smo se pošteno nasmejale. Pavlina je vprašala, zakaj ni nje na nobeni sliki. Videla sem fotografijo, na kateri sem bila stara komaj pet let. Tistega leta sem bila zelo hecna, mogoče najbolj. Mami, Karolina, Katarina in jaz smo bile utrujene in smo šle domov. Čez nekaj časa pa smo tudi me odšle spat.Vsem v družini sem zaželela lahko noč.

 

Naslednji ponedeljek je prišla noč, na katero smo vsi čakali. Uganete, katera noč je bila? Silvestrska, seveda. Vsi smo čakali na polnoč. Pred enajsto uro zvečer sta k nam prišla babica in dedi. Dobile smo polno sladkarij, od bonbonov do keksov. Da so sestrice zdržale do polnoči, smo plesali. Katarina je bila že vsa prepotena, tako se je vrtela. Zelo smo se zabavali. Bilo je deset minut pred polnočjo. Ati je nalil vino babici, dedku, mamici in sebi, nam trem pa otroški šampanjec.

 

Odbila je polnoč in zaželeli smo si srečno novo leto. Spili smo, se oblekli, obuli in odšli vsi skupaj do sosedov, da smo še njim voščili novo leto. Odšli smo še do sosedov, ki niso prišli iz hiše, ker so naslednji dan odpotovali v Švico, kjer živijo. Prišli smo do hiše, pozvonili in pričeli smo prepevati pesem Silvestrski poljub. Voščili smo vsem po vrsti. Začeli smo pri gospe, ki je stala na pragu, nadaljevali pri gospe na hodniku in na koncu smo odšli še do gospe za mizo, ki je bila že starejša in ni mogla ven. Šli smo nazaj, vzeli okroglo mizo, pršut dali nanjo, vse skupaj pa na sredino ceste. Stric je začel rezati meso. Ati je prinesel še kruh, da smo lahko jedli. Pripeljal je avto in nismo mu dali prostora. Takrat se je zaradi ovir na cesti obrnil in odpeljal nazaj. Videli smo, kako pelje vzvratno in vsi so planili v smeh, razen Tine in mene. Smejali so se kakih pet minut in veselja ni bilo konec. Pripeljala sta še dva avta in se nista ustavila. Pripeljala sta do nas in mi smo potnika iz zadnjega priklicali ven. Prišla sta in voščili smo si.

 

Katarino je bilo strah, ker so spuščali rakete, takrat si je kar zamašila ušesa. Babico je bolelo grlo in odšla je v hišo, zraven pa tudi Katarina in Karolina. Ati, dedi in jaz smo ostali zunaj. S Tino sva se pogovarjali, kako super bo v šoli. Bile sva že čisto mrzli in šli sva v hišo, vsaka na svojo stran. Z babico sva se pogovarjali, kako lepo je bilo zunaj. Čez nekaj časa sta v hišo prišla ati in dedi, za njima pa še sosedje. Šla sem počivat, ker sem bila utrujena. Nisem si mislila, da bom takoj zaspala. Vsi so že odšli, jaz pa se zbudim. Tako sem bila utrujena, da sem šla takoj spat v svojo sobo, in to je bilo ob dveh zjutraj. Tako se je naše veselo praznovanje končalo.  

 

OČI

Moje oči so modre
kot morje.
Vsak, ki se vanje zazre,
vidi vesolje.
Moder planet je tudi naš svet,
saj je tu veliko modrookih deklet.
Z očmi vidimo dobre in slabe reči
in vse kar se na svetu godi.
Večina ljudi si zatiska oči,
ker nočejo videti, kako drugi trpi.

 

MOJA SOBA

Moja soba ima velike oči,
ki vidijo na vse strani.
Vidijo, kar se po moji glavi godi,
ko delam mamici skrbi.

Ena stena je oranžna,
druga pa rumena.
Postelja oglata,
omara brez kvadrata.

V njej je klavir brez zvokov,
miza brez piškotov.
Radio glasno igra
pesmi gospodične Gaga.

 

Kristina Fermolšek,

mentorica Marina Koražija