Get Adobe Flash player
Domov | Blogi | Antonella's blog

IZ LJUBLJANE DO DUBROVNIKA

Naše potovanje ni bilo popotovanje od Litije do Čateža, bilo je daljše in tudi peš nismo hodili, pač pa smo številne kilometre prevozili z avtodomom. Na pot smo se podali moj brat Aleksander, Aleksander starejši, Petra in Gaja, štirinožna pasja razvajenka, in seveda jaz, Antonella.

Zaželeli smo si potovanja po Jadranski magistrali in pot smo natančno načrtovali. Vodila nas je vse do Dubrovnika, seveda z vmesnimi postanki, tam in za toliko časa, kot smo si zaželeli, kajti čas to pot ni bil naš gospodar. Toda najprej moramo po avtodom in to iz Ljubljane na Štajersko, v neko vas pri Mariboru … Uf, kakšen velik avtodom smo najeli, za šest oseb, s kuhinjo, kopalnico, skoraj že hiša na štirih kolesih. Torej mobilni smo in sedaj se začne zares. Iz Ljubljane, mimo Novega mesta, Črnomlja, Vinice do hrvaške meje in naprej  do znamenitih Plitvic, kjer se ustavimo za prvi ogled. Res sem uživala v popolni naravi ob krasnih slapovih reke Krke. Poskusili smo tudi njihov priznani ovčji sir, kislo mleko in odrasli, razen šoferja, še domačo rakijo. 

Ker smo želeli še isti dan prispeti do Jadranskega morja, smo morali zapustiti res lep, ogleda vreden kraj. Mimo Gospiča smo prispeli v obmorski Karlobag. Dolga pot je bila za nami, vsi željni počitka se ustavimo na prvem počivališču in preskusimo ležišča v naši potujoči hiši. Bila so odlična, ne vem, mogoče samo zaradi naše neizmerne utrujenosti.

S prvimi jutranjimi žarki nadaljujemo pot ob morju do Zadra in zavijemo proti otoku Murterju, ki ga s kopnim povezuje most. Krasen otok, poraščen z borovim gozdom, ki nudi turistom zaščito pred poletno vročino. Okoli njega pa modro, kristalno čisto morje in nad njim še bolj modro nebo. Idila, res. Odločimo se, da ostanemo nekaj dni. Tretji dan nas že zgodaj zjutraj zagrabi potovalna mrzlica,  zapustimo Murter in po magistrali nadaljujemo pot mimo Vodic, Šibenika, Trogirja, Omiša do Splita in dalje do Makarske. 

Kakšni krasni razgledi na prečudovite plaže in morje ves čas ob poti, kajti Jadranska magistrala je speljana tik ob obali. Velja za nevarno cesto, ker je polna ostrih ovinkov in precej ozka, toda če želiš res uživati v naravnih danostih, pelješ po njej. Makarska. Ko se po klančku spustimo do centra mesta, zagledamo prečudovit park , z značilnimi palmami in oleandri.  Ker se nahaja blizu hrvaško-bosanske meje, je priljubljen turistični kraj tudi med  državljani sosednje države  in turistov kar mrgoli. Komaj najdemo parkirno mesto in prostor v restavraciji za prigrizek. Ista zgodba nas pričaka tudi v Neumu, prav tako znanem in priljubljenem turističnemu kraju. 

Toda starodavni Dubrovnik čaka na nas in mi na njega, zato še po bolj vijugasti, ozki cesti nadaljujemo pot. Saj ni več daleč, malo več kot 100 kilometrov in že smo tam. Bil je že večer, novo zgrajeni dubrovniški most in Dubrovnik nas pričakata v vsej svoji lepoti, obsijana z miljonimi lučk. Prekrasen razgled že z mostu in pridružimo se drugim avtodomarjem na mostu, ki kar ne morejo naprej in uživajo v razgledu. Kako veličastno obzidje je pred nami, mesto Dubrovnik je varovalo pred napadi sovražnikov v preteklosti.  Ampak, mi si vendar moramo najti kamp, kjer bomo ostali nekaj dni, da si pobliže ogledamo mesto, otok Lokrum in tudi nasončimo in naplavamo, saj je vendar poletje. Našli smo lepo urejen, čist kamp, s trgovino in kar je bilo najvažnejše: naš kuža je bil pri njih dobrodošel. Dnevu za počitek sledi zgodovinski dan, ogled Dubrovnika. Stradun, obzidje, cerkev, zgodovinski muzej,najstarejša lekarna  in vse kamnite uličice, to je Dubrovnik.  Ga vidiš enkrat in veš, da boš še prišel. Po nekaj dneh razvajanja, kolesarjenja in plavanja se odpravimo po isti poti proti domu.

No, ne čisto takoj, zamikal nas je še Hvar, najlepši hrvaški otok, in ker se peljemo mimo Splita, trajektne postaje za Hvar, se enoglasno odločimo: "Gremo še na Hvar." Pravilna odločitev,  naslednje leto pridemo sem za dlje časa. Mogoče kar s čolnom in raziščemo vse otočke, ki so raztreseni po Jadranskem morju.

Krajši postanek še v Biogradu na moru in še potujemo nazaj proti Sloveniji, kamor se vrnemo po 14 dneh naše odisejade. Pot priporočam vsem malim in velikim popotnikom, lahko v podaljšani ali skrajšani obliki, lahko dodajate ali odvzemate kraje za postanek, vedno vam bo lepo.

 

Antonella Detiček