Get Adobe Flash player
Domov | Blogi | MarinaK's blog

Alen Barbirič

Ljubezen

Kaj je tista lepa stvar,

ki vsak dodobra jo pozna?

Naj bila bi brez prevar 

in v tem sta vedno dva.

 

To le prava je ljubezen, 

ki pa včasih je bolezen.

Lahko rane naredi

in to dolgo res boli.

 

Ko ljubezen postane večna, 

je ponavadi vedno srečna.

Če se par zares rad ima,

ta na srečo se spozna.

 

Če ljubezen se konča,

se rana dolgo še pozna.

Težko ponovno je zaživeti

in vesele pesmi peti.

 

Drugje si iščemo uteho,

s tabo pogovarja se samo še Eho.

Kot da drugi so te pozabili

in se ne bodo več vrnili.

 

A treba na novo je živeti

in za sebe poskrbeti.

Da na novo živela bo ljubezen

in ozdravi ti bolezen.

 

Ko pa našel spet jo boš,

je ne boš več vrgel v koš.

Ker si pravo boš izbral

in se z njo do konca življenja boš smejal.

 

Kar je prej v ranah bilo,

bo sedaj zaceljeno.

Ker ti luč je posvetila

in ti ogenj ljubezni zanetila.

 

 

Alen Barbirič 

Šola

 

Vsaki dan smo v šoli zbrani,

zjutraj zaspani, potem pa nasmejani.

Včasih pa kakšnega frajerja ni,

ker se mu špricanje frajersko zdi.

 

Ko zvonec odmor zazvoni,

vsak iz učilnice brž hiti.

Da med sabo kaj si povemo

in kaj novega izvemo.

 

Ko pa k uri zazvoni,

se nobenemu ne mudi.

Vsi počasi hodimo,

kot da po mlaki blodimo.

 

Med uro listke pišemo si,

ker pogovarjati ne moremo se vsi.

Če pa bi to naredili,

bi en velik vpis dobili.

 

Če pa kdo žvečilni gumi žveči,

jih mora pa z špohtlom z miz vleči.

Ker pa vedno več jih čigumi ima,

je to prava čistilna akcija.

 

Ko pri uri treba ni več sest,

gremo v jedilnico jabolka jest.

Potem dobimo učno energijo,

da učitelji kar sapo lovijo.

 

Ko pouka konec je,

vsak domov odpelje se.

Včasih si kdo še čas vzame

in pred šolo malo ostane.

 

Ko pa smo že vsi doma,

narejena je že naloga.

In tako smo s šolo vsi končali

k športu in računalnikom brž odfrčali.