Get Adobe Flash player
Domov

Torek, 22. 1. 2013

 

Prva noč in drugi dan sta za nami. Srečno za nami. Zjutraj je bila prva novost ocenjevanje sob. Seveda po samopostrežnem zajtrku in času za pospravljanje. Ni kaj, večina izmed nas zna poskrbeti za urejenost prostora, v katerem živimo, pa čeprav za nekaj dni. Nekateri pa so pozabili na oboje: na pisanje dnevnikov in pospravljanje. Jutri zjutraj bo zagotovo že bolje.

 

Kaj pa je tisto, kar zjutraj ni najbolj prijetno? Zapenjanje smučarskih čevljev pred odhodom na smučišče. Vse narediš prav, pa se ti hitro zgodi, da bi avtobusni šofer že rad odpeljal proti Arehu, ti pa še vedno nisi gotov. Ampak ko pogledaš naokrog in vidiš, da je novo zapadli sneg pobelil smreke, ti postane takšna malenkost, kot je priprava za odhod na smučišče, precej nepomembna stvar in komaj čakaš, da se spet spustiš navzdol.

 

Nadaljujmo zgodbo na smučišču. Zaradi tega smo tukaj, kajne? Čakali so nas smučarski učitelji, naš športni učitelj Miran pa se tako in tako vsak dan pripelje do Zarje in potem gremo skupaj na smučanje. Najprej nas čaka ogrevanje mišic, potem prvi jutranji spusti. V eni izmed skupin je sledila ponovitev včerajšnjih vaj in "obravnava nove snovi", in to so bili karving zavoji. Vsaka skupina pa ima seveda svoj program dela, ki je prilagojen našim sposobnostim. Kosilo smo danes pojedli kar na Ruški koči, potem malo počivali in spet na sneg. Proge so bile danes res fantastične: sveži sneg na z ratraki poravnano podlago. Rahlo je snežilo ves dan, tu in tam se je prikadila megla, pa se kaj kmalu spet umaknila. Pravi dan za smučanje, ni kaj. Po smučanju vedno pospravimo opremo kar v skladišče na Arehu. Spet na avtobus, pa kratka vožnja nazaj do našega prijaznega hotela.

 

Seveda smo žejni in lačni, seveda nas čakata malica in čaj. In presenečenje. Ena izmed mamic je danes praznovala rojstni dan, zato nas je vse razveselila s kremnimi rezinami. Ja, res je. Okrog petih nam je prinesla darilo. Ker pa je praznovala ona, smo jo morali presenetiti še mi. Miha ji je zaigral na harmoniko, čestitali smo ji in vsi smo bili srečni. Dobre volje, siti in dobro oblečeni smo se odpravili še enkrat na sneg. Po skupinah smo pripravili skulpture iz snega. Jutri si jih bomo ogledali in ugotovili, katere so zares imenitne.

 

Po večerji nam je animator Miro razložil, katero vedenje na smučišču je nesprejemljivo. Pomembno je, da izberemo progo, ki ustreza našemu smučarskemu znanju (zelena in modra proga sta lažji, rdeča težja in črna težka), če kdo pade, se mu seveda ne smejimo, če pa je poškodovan, označimo mesto, kjer je poškodovanec, ostanemo pri njem, nekdo pa odsmuča do vlečnice in sporoči, kje je nesreča. Smučarske proge imajo bolj in manj strme dele. Pri prelomu na strmejši del vedno vozimo počasneje, da ne povozimo nekoga, ki je morda padel ali počiva. Tema predavanja je bila seveda resna, a g. Miro je razlagal zanimivo in zabavno. Lahko smo tudi kaj vprašali, predvsem pa smo ugotovili, da ljudje FIS pravil ne poznamo dovolj. Ste vedeli, da nam lahko zaradi neustreznega vedenja na progi redarji odvzamejo smučarsko karto? Ali da lahko tudi na smučišču plačaš kazen?

 

Po predavanju smo imeli še angleščino in matematiko:) Seveda ne, čeprav smo učiteljema najprej res verjeli, da mislita resno, ko sta napovedala čisto resni in pravi pouk. Le kdo bi po tako polnem dnevu še zmogel resno razmišljati? Utrujeni, dobro razpoloženi in včasih preglasni se pripravljamo na spanje. Zunaj je mrzla noč, tu in tam kakšna snežinka, skozi oblake pa se s snežinkami spogleduje še luna. Res smo veseli, da smo tukaj, da nam je lepo, da smučamo vedno bolje. In jutri nas čaka sončen zimski dan. In naši rokometaši igrajo odlično! Jutri spet držimo pesti za zmago!