Get Adobe Flash player
Domov

ŠPORTNI DAN, POHODNIŠTVO

 

ponedeljek, 14. 9. 2020

 

 

NAVODILA:

 

1. Športni dan bo za učence od 1. do 9. razreda. Prihod v šolo za učitelje in učence ob 8.15.

2. Malica bo ob 8.20 pripravljena po razredih in jo dvignejo razredniki v jedilnici pred odhodom na pohod. Kosilo bo, če ga kdo ne želi, naj ga odjavi.

3. Odhod vseh skupin izpred šole ob 8.30.

4. Pohodi bodo potekali po lahkih poteh, kljub temu pa so priporočljivi  planinski ali močnejši čevlji in nahrbtnik. Hrana in pijača iz nahrbtnika po lastni želji.

5. Avtobus in kombi za vozače vozi po voznem redu.

6. V primeru dežja bo normalen pouk po urniku.

7. Razredniki oz. spremljevalci preverijo prisotnost učencev.

8. VARSTVO UČENCEV IN DELAVCEV NA ŠPORTNIH DNEH IN IZLETIH

Ko gredo učenci na organizirano dejavnost peš, jih morajo učitelji opozoriti na vse vrste nevarnosti, ki lahko doletijo posameznika ali skupino: prometno varnostni predpisi, učenci naj se ne dotikajo mimo vozečih ali stoječih vozil, izogibajo naj se psov in drugih živali, naj ne trgajo sadežev in rastlin, ipd.

CILJI:        

         * Učenci naj spoznajo svojo hodilno sposobnost.

         * Oblikujemo kulturen in spoštljiv odnos do narave.

         * Navajati učence na opazovanje lepot narave, posebej domače pokrajine.

         * Spodbujamo prijateljsko pomoč.

         * S pristnejšim stikom med učitelji in učenci ustvarjamo podlago za boljše delo v učilnici.

         * Učence navajamo na branje opisov poti in na gibanje v naravi po opisu.

         * Učenci morajo upoštevati navodila vodje izleta in spremljevalcev.

         * Paziti je treba na varnost pri hoji.

9. Učenci od 1. do 6. razreda, ki se bodo udeležili pohoda, dobijo potrjen izlet za športni program Zlati sonček v 1., 2. in 3. razredu in Krpan v 4., 5. in 6. razredu.

10. Upoštevajmo predpisane ukrepe NIJZ! V naravi hodimo brez mask, upoštevajmo pa večjo medsebojno varnostno razdaljo!

 

KAJ POTREBUJEMO ZA IZLET ALI POHOD?
  • · Najvažnejša je primerna obutev, ki zagotavlja varen korak in zanesljivo stopinjo pri hoji navkreber in še posebej navzdol (visoki, čvrsti, a lahki čevlji z rebrastim podplatom, po možnosti nepremočljivi in ravno prave velikosti). Nove čevlje naj otroci "unosijo" na krajših sprehodih, da jim na daljših poteh ne bodo povzročali težav. Otroci naj bodo obuti v dva para nogavic; spodaj naj imajo bombažne nogavice, nato pa še volnene (varovanje pred žulji).
  • ·Oblačila prilagajamo vremenskim razmeram in letnemu času. Vedno naj bodo večslojna in dovolj ohlapna, da otrok ne ovirajo pri gibanju. Vrhnja oblačila naj bodo enostavna za slačenje in oblačenje, da lahko med hojo uravnavamo telesno temperaturo. Z dolgimi hlačami na izletih po gozdu zaščitimo kožo pred praskami, odrgninami in morebitnimi piki žuželk.
  • · Nepogrešljiva je zaščita pred soncem, vetrom in mrazom. Na glavo sodi pokrivalo, bodisi čepica s senčnikom ali klobuček, v spremenljivem vremenu in pozimi pa toplejša kapa. Ne pozabimo še na rokavice in vetrovko. Če se bodo otroci dlje časa zadrževali na soncu, moramo imeti s sabo kremo z zaščitnim faktorjem in sončna očala.
  • · Že najmlajše otroke navadimo, da je sestavni del osebne opreme nahrbtnik. Toda ne pretiravajmo z njegovo velikostjo, še manj z vsebino. V nahrbtnik spada malica, pijača, pisalo, beležka, knjižica Krpan in Ciciban planinec,  vrečka za odpadke in mogoče sredstvo za zaščito proti klopom, ran in žuljev. Teža nahrbtnika naj ne preseže desetine otrokove teže!
  • · Hrana (sveže in suho sadje, kruh in pecivo z dodatki, čokolada,...) in pijača (najbolje skoraj nesladkan čaj, voda) naj bodo v posebnih vrečkah oziroma posodah. Za nošenje pijače priporočamo čutare in prozorne plastenke z nastavkom, ki omogočajo pitje po požirkih in kontrolo popite tekočine.

NA KAJ BODIMO POZORNI UČITELJI, STARŠI IN DRUGI ODRASLI MED IZLETOM?

  • · Hojo začnimo nekoliko počasneje, še posebej, če se pot vzpenja. Ves čas pazimo na primerno telesno temperaturo, zato naj otroci odložijo v nahrbtnik vrhnja oblačila, ko so se dodobra ogreli, in jih zopet oblečejo, če se ustavijo za daljši čas in počivajo ali  se gibljejo po vetrovnih predelih.
  • · Počitki med hojo naj bodo pogostejši, toda ne predolgi (da se otroci ne shladijo). Otrokom ponudimo nekaj požirkov pijače, da nadomestijo izgubljeno tekočino. Pri zahtevnejšem izletu počivajmo med hojo do pol ure. Za počitek izberimo prostor, ki bo varen, po možnosti razgleden, v zavetrju in primerno sončen.
  • · Če otroci tožijo, da so utrujeni, je to morda res, največkrat pa jih daje dolgčas. Zanje sama hoja, razgledi in morda hrib in gora niso mikavni. Bistveni so jim sproščenost, veselje in igrivost. Otroke z lastnim zgledom navadimo, da pozdravljajo ljudi, ki jih srečamo na poti. Zlasti domačini, lovci, gozdarji so lahko dragocen vir informacij.
  • · Med potjo in na počivališčih si vzemimo čas za opazovanje in igro, za pogovor, pa tudi za popolno tišino, ko skušamo zaznati življenjski utrip prebivalcev travnika, gozda ali planinskega pašnika.

VSAK IZLET SE ZAČNE IN KONČA V ŠOLI IN DOMA!

  • · Ko cilj osvojimo, čestitajmo otrokom za doseženi uspeh in jih pohvalimo. Če je cilj vrh ali planinska koča, ki ima vpisno knjigo, se vanjo skupaj z otroki vpišimo in jim razložimo pomen vpisovanja.
  • · Na cilju je ponavadi čas za malico. Otroke navadimo na kulturno uživanje hrane. Vse odpadke naj pospravijo v posebno vrečko, ki so jo prinesli s seboj, in jih odnesejo domov ali v dolino.
  • · Pri sestopu bodimo pozorni, da otroci ne hodijo prehitro. Zaradi težjega nadzora telesa in terena pri hitrem gibanju je povečana nevarnost padca. Večja obremenitev sklepov in mišic ob tem pa lahko povzroči  bolečine.
  • · V šoli ali doma se z otroki pogovorimo o izletu. Svoje vtise naj narišejo, morda napišejo v svoj dnevnik ali pa jih podoživijo ob predmetih, ki so si jih za spomin prinesli s poti (kamenček, gozdni sadež, žig,...).

 

Hoja je najenostavnejša, najcenejša in najbolj dostopna osnovna oblika človekovega gibanja. Pri hoji deluje kar 54 velikih in malih mišic. Pospešena hoja in hoja navkreber zelo učinkovito vplivata na krepitev mišic, srca in ožilja, dihal, elastičnost prsnega koša in na presnavljanje. Pomembna je tudi sprostitev in prijetno počutje, ki ga nudi hoja v naravnem in planinskem okolju. Človek današnje generacije presedi v svojem življenju povprečno 150.000 ur ali približno 17 let.

Obnašanje na izletu in čistoča okolja

Brezpogojno upoštevaj navodila vodje izleta! Ne odvajaj se od skupine! Upoštevaj cestno varnostne predpise! Pusti nasade, vrtove in cvetje! Ne draži psov in ne preganjaj mačk! Ne hodi po nasajenih njivah in nepokošenih travnikih! Pusti poljske pridelke, da rastejo naprej! Prepovedano je vsako poškodovanje dreves, lomljenje vej in grmičevja. Kurjenje v gozdu je prepovedano. Ne odmetavaj v naravi nikakršnih odpadkov. Na počivališču je treba vedno za seboj vse pospraviti in odpadke odnesti s seboj!