Get Adobe Flash player
Domov

POLJČANSKI NAGRAJENCI  LITERARNEGA NATEČAJA SANJE SO VELIKA SKLEDA 2020

 

Naša šola je sodelovala na 6. nagradnem natečaju Sanje so velika skleda, ki ga je organizirala  Občina Radenci v okviru 6. Družinskega festivala MAČJE MESTO.

Izbrali in poslali smo 15 literarnih prispevkov naših osmošolcev in devetošolcev.

 

Žirija, v sestavi mladinskih pisateljev Dese Muck in Primoža Suhodolčana, je ob temeljitem pregledu in razmisleku o pisnih izdelkih, ki so prispeli na nagradni literarni natečaj, med vsemi izbrala 11 najboljših prispevkov. Naši učenci so bili zelo uspešni, saj so usvojili kar 6 nagrad od 11. Za 4 nagrajence (en absolutni in še prvi trije) sta Muckova je Suhodolčan napisala individualno obrazložitev.

 

ODLOČITEV IN OBRAZLOŽITEV ŽIRIJE

PRVA NAGRADA

NAGRAJENKA: Valentina Čoh, 9. razred, OŠ Kajetana Koviča Poljčane za prozno besedilo Poslušajte me!, mentorica: Milena Jerman Natek

OBRAZLOŽITEV: »Eno zelo redkih proznih besedil, ki so prispela na natečaj, je neverjetno zrelo. V prvi osebi nam kot mati Zemlja sporoča o lastnem dojemanju človeka, kot svojega lahkomiselnega prebivalca, ki je uničil toliko prelepih rastlin in živali, ki so bivale na njej. Hkrati pa prav ta prvo osebnost daje tekstu zahtevano mladostno svežino.«

 

Pozdravljeni, moje ime je Zemlja! Prisluhnite moji zgodbi.

Nekoč pred davnimi časi je bilo na meni veliko čudovitega življenja. Obsegali so me neskončni zeleni travniki s pridnimi čebelicami, gozdovi, v katerih je vedno šumelo po radosti. Nežni sončni žarki so prebujali življenje na meni. Vsako jutro sem prisluhnila prepevanju ptic. Nežen veter je širil ljubezen življenja vse naokoli.

Počasi se je življenje spremenilo. Ljubezen je poniknila. Na vrh so prišli sovraštvo, tekmovalnost, nespoštovanje. Neskončni travniki so izginili. Petje ptic je izginilo. Prišla so mesta in vasi. Morala sem pojesti ogromno plastike in drugih stvari, ki me uničujejo. Diham zrak, ki ga sploh ne poznam več.

A ljudje se niste spremenili!

Počutila sem se slabo, pošiljala sem sporočila, da je treba življenje spremeniti. Bilo mi je slabo, bruhala sem, cunamiji so uničili ogromno življenj. Ljudje ste šli naprej. Minili so tedni, meseci, leta, a se še vedno ni ničesar spremenilo. Bolela me je glava, treslo se je. Izginilo je ogromno življenj.

A niste opazili sporočila, da je treba začeti novo poglavje in s tem novo življenje.

Postajam vedno bolj vroča, gorim! Še vedno me nihče ne opazi. Še vedno moram jesti ogromno plastike in dihati ta grozen neprepoznaven zrak. Spet bruham, cunamiji še vedno uničujejo mesta. Spet potresi, ponovno veliko žrtev.

A še vedno mi ne prisluhnete!

Pogrešam svet, v katerem je bilo vse tako naravno. Bila sem zdrava in bili so zdravi tudi drugi. Vse je bilo tako preprosto in čudovito. Kam je poniknil ta svet? Vem, da ga lahko prikličem nazaj.

Končno me opazite ali pa samo želite svoje življenje nazaj!

Ustavila sem vas za trenutek, da vam sporočim, da prihaja novo življenje. V vaš svet sem ponesla virus, s katerih se lahko svet umiri. A zdaj človeštvo skrbi, da tega ne boste preživeli. Spet umira ogromno ljudi, a samo tako lahko spet zaživim. Ljudje končno opazite, da je treba živeti počasi, uživati v trenutkih. Družine se spoznavajo. Travniki se prebujajo, v gozdovih se rojevajo življenja, prepevanje ptic je iz dneva v dan glasnejše. Končno sem ustavila življenja vsaj za trenutek in postalo je vse lepše. Rojevajo se ljubezen, spoštovanje, zaupanje …

Ljudje, spoznali ste, da MORATE spremeniti svoj način življenja!

Kako sem vesela, da so travniki spet zaživeli, v gozdovih se sliši prepevanje ptic! Žarki sonca, ki padajo name, me nežno božajo. Veter širi ljubezen in življenje naprej. Kako sem vesela, da je vse tako kot prej! Znova se sliši na vse strani smeh, veselje in veliko igrivosti.

Zdaj sem dosanjala svoje sanje in vam jih podarjam polno skledo,

ki naj se nikoli ne izprazne!

 

Valentina Čoh, 9. a

 

DRUGA NAGRADA

NAGRAJENKA: Neja Lorenci, 9. razred, OŠ Kajetana Koviča Poljčane za pesem Medena zmeda, mentorica: Milena Jerman Natek

OBRAZLOŽITEV: »Pesem v svoji jasni preprostosti in najstniškem jeziku zelo dobro opiše notranja stanja mladostnika, ki se dnevno sooča s strahovi, ki jih preslikava iz sveta odraslih v svojega. Prisrčno, zabavno, inovativno.«

 

MEDENA ZMEDA

 

Sanje so velika skleda,

polna straha,

polna meda.

 

Vedno sanjam jih drugače,

nočne more – polne hlače!

Ko so mirne in medene,

oči so zjutraj čisto lene.

 

A med se vedno uresniči,

strah v življenju ves uniči.

Slabe misli vse odrine,

da nočna mora čimprej mine.

 

Zatorej, ti si le zapomni:

Ne skrbi, če je v skledi straha zmeda,

ker na konc´ bo polna meda.

 

Neja Lorenci, 9. a

 

PRISPEVKI, UVRŠČENI OD 4. – 10. MESTA

 

OBRAZLOŽITEV: »Prispevki, ki so se uvrstili od 4.– 10. mesta, so našteti po naključnem vrstnem redu in so odlični ter originalni vsak po svoje. In prav tako kot lansko leto, dokaj enakovredni.«

 

Med njimi so pesmi 4 naših učencev:

 

Sanje preteklosti, Eva Požlep, 8. razred, mentorica: Darja Kranjc

Sledi v pesku, Nick Kolar, 8. razred, mentorica: Milena Jerman Natek

To je življenje, Zala Petelinšek, 8. razred, mentorica: Darja Kranjc

Moj raj, Tine Rupnik, 8. razred, mentorica: Darja Kranjc

 

Poljčane, 4. 6. 2020                                    

                                                                                                    Mentorica: Milena Jerman Natek