Get Adobe Flash player
Domov

Trajnostni pogled na hrano


ALJAŽ:  V okviru projekta  Erasmus poskušamo skrbeti za trajnostni življenjski slog. Predstavili vam bomo soočenje dveh mnenj.  Ker tudi z načinom prehranjevanja iščemo poti trajnostnega razvoja in ker je zdrava prehrana še posebej pomembna v obdobju odraščanja,  smo  na to temo izbrali tri trditve. Vsaka skupina bo z argumenti zagovarjala  svojo mnenje, torej RDEČA skupina se s trditvijo strinja, MODRA skupina pa zagovarja nasprotno stališče.

Pozorno poslušajte, kajti na koncu boste še vi tisti, ki boste z dvigom rok podprli tisto skupino, ki je najbolje zagovarjala svojo trditev.

Pa gremo kar na prvo trditev. Ta se glasi:

 

1. V ŠOLI NAJ BO LE kakovostna, raznolika in ZDRAVA HRANA.


MAŠA: Se strinjamo. V času odraščanja je prehrana ključnega pomena, saj telo za izgradnjo kosti, mišic, notranjih organov in za delovanje možganov nujno potrebuje kvalitetne snovi, ki jih vsebuje hrana.

VALENTINA: V tem obdobju ni pomembno samo to, da dovolj ješ, pomembno je, da ješ kakovostno, raznoliko in zdravo hrano.

ALJAŽ: Kaj bo pa povedala modra skupina. 

LOVRO:  Mi smo kar zadovoljni s hrano v šoli, bi pa večkrat VKLJUČILI: čokoladni namaz, hamburger, pico, pomfri, čokoladno mleko,  sladkor v čaju, več kakava …

ŽIGA:  Mislim, da bi tako več pojedli in hrana ne bi ostajala ali se metala proč. Ne bi bili hitro lačni in verjetno ne bi hodili toliko v trgovino po prigrizke. 

VALENTINA: Se ne  strinjamo z vami. Takšna hrana vsebujejo zelo veliko maščob, sladkorjev in soli.

AJDA: Sladkor povzroči tveganja za zdravje:  prekomerno telesno maso in debelost, sladkorno bolezen in zobno gnilobo.

MAŠA: Tudi preveč soli ni zdravo. Sol povečuje krvni tlak in s tem tveganje za bolezni srca in ožilja. Zelo veliko soli je skrite v predelanih živilih: v slanih prigrizkih (čips, palčke), salamah, hrenovkah, pa tudi pice in jedi iz konzerv ter vnaprej pripravljene omake in juhe iz vrečke vsebujejo preveč soli.

AJDA: Ocvrta živila pa vsebujejo zelo veliko maščobe, predvsem nezdrave in naše telo tega ne potrebuje.

VALENTINA: Prav je, da se v šoli izogibamo industrijsko pridelani hrani in pijemo vodo ali nesladkan čaj.

ALJAŽ: Obe skupini sta torej predstavili svoje mnenje. Naj vam še jaz jaz povem nekaj o pomenu zajtrka.

ALI STE VEDELI, da se pri tistih otrocih,  ki niso zaužili zajtrka, lahko delovna storilnost zmanjša za do 20 %, v primerjavi s tistimi, ki so zajtrkovali.

 

Zdaj pa gremo na drugo trditev.

Pitje energijskih pijač  je med učenci naše šole  zelo opazno, čeprav verjetno vsem niso znani negativni učinki te pijače.  Presenetil me je podatek, da je raziskava Evropske agencije za varnost hrane med 27 državami članicami EU pokazala, da nekateri najstniki popijejo celo do 7 litrov energijske pijače na mesec. Zato se druga trditev nanaša na energijske pijače. 

 

2. PITJE ENERGIJSKIH PIJAČ NI PRIMERNO ZA NAS OTROKE IN MLADOSTNIKE.


LOVRO: Slišal sem, da ti energijski napitki dajo tako imenovano motivacijsko energijo. Zato mi zelo ustrezajo pred ali po treningu in na tekmah nisem utrujen. Dajejo mi fizično vzdržljivost.

VALENTINA: Pa veste, da obstaja nevarnost dehidracije, saj se s to pijačo ne odžejaš, celo nasprotno – organizem je po pitju energijske pijače dodatno dehidriran. Povečujejo krvni tlak in utrip, kar je pri osebah s srčnimi težavami lahko usodno.

ŽIGA: Po pitju energijske pijače nisem utrujen in zaspan ter se lahko dolgo učim.

AJDA: Ena pločevinka  vsebuje primerljivo vsebnost kofeina kot večja skodelica močne črne kave. Kofein iz energijske pijače se v našem telesu veliko hitreje absorbira kot kofein, zaužit s kavo. Zato lahko hitro pride do predoziranja in vpliva na srce.

MAŠA: Kofein vpliva na centralni živčni sistem, kar se lahko kaže kot nemir, težko sedimo ob knjigah, misli pa nam begajo. Povzroči lahko tudi živčnost, razburjenost, nespečnost. Spanec in kvaliteten počitek pa sta za nas pomembna.

LOVRO: Meni je všeč okus in jih pijem, ker so mi všeč, pa še poceni so.

VALENTINA: Vsebujejo velike količine sladkorja ali umetnih sladil, kar lahko privede do povišanja telesne teže, poleg tega pa negativno vpliva na zobe in poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni.

AJDA: Prav tako vsebujejo umetne arome. Za nekatere izmed njih sumijo, da povzročajo hiperaktivnost.

MAŠA: Vsebujejo še številne druge sestavine, katerih učinki na telo še niso raziskani.

ALJAŽ: Kolikor vem, imamo tudi mi v šolskem pravilniku zapisano, da uživanje teh pijač v šoli ni dovoljeno, učiteljeva dolžnost pa je, da učencu energijsko pijačo odvzamejo.

 

Pa pojdimo še na zadnjo trditev:

 

3.  JEJMO SEZONSKO TER LOKALNO PRIDELANO SADJE IN ZELENJAVO.


VALENTINA: Sezonska živila so tista, ki so v določenem geografskem območju, času in podnebnih razmerah zrela za pobiranje. To naj bi bil tudi čas, ko je določeno živilo na tržišču najcenejše in najbolj sveže.

MAŠA: S trditvijo se strinjamo, saj so taki sadeži običajno bolj dozoreli, imajo višjo hranilno vrednost in bistveno pripomorejo k povečanju števila antioksidantov v telesu.

ŽIGA: Mi smo pa mnenja, da je tudi sadje in zelenjava iz drugih držav pomembna, saj ju imamo v trgovini na razpolago skozi vse leto.

LOVRO: Strokovnjaki priporočajo upoštevanje pravila »5 na dan«, torej da dnevno zaužijemo vsaj 5 porcij različnih vrst zelenjave in sadja.

LOVRO: Pa poglejmo preglednico razpoložljive lokalne zelenjave v različnih sezonah. Če, pogledamo zimo, je izbira zelo omejena. Zato menimo, da samo lokalno ni dovolj.

ŽIGA: Priporočljivo je tudi kombiniranje različnih vrst po barvi.  Če poskušamo s pomočjo preglednice sestaviti 5 različnih sezonskih vrst, je to težko. Zato zagovarjamo, da kupimo npr. jagode tudi pozimi, čeprav niso v tem času sezonske in so tudi uvožene.

VALENTINA: Pa ste vedeli, da samo se za 1 kilogram jagod porabi do pet litrov goriva, da pride sadje do nas?

AJDA: Sadje in zelenjava, ki nista sezonska in prihajata iz oddaljenih krajev, rasteta v rastlinjakih, ki morajo biti ogrevani in dodatno umetno osvetljeni. Zato uporabijo veliko neobnovljivih virov energije.

MAŠA: Sezonsko pridelovanje zahteva manj umetnih snovi (pesticidi, gnojila), ki onesnažujejo okolje. Torej ima takšna pridelava manjši vpliv na okolje.

LOVRO: Kaj pa banane, ki so odlične za zajtrk. Vsebujejo magnezij, kalij, vitamin A in C. Ali pa ananas, ki je tudi eden izmed tropskih sadežev. Vsebuje veliko kalcija, magnezija, kalija, cinka, vitamine C, A in K.

VALENTINA: Pa poglejmo kolikšno pot prepotujejo banane in ananas, da pridejo do nas. Imamo podatke iz leta 2016, ko so v Slovenijo uvozili  72.600 ton banan in 2.700 ton ananasa. Banane iz Ekvadorja so pripotovale 12.144 km, ananas iz Brazilije pa 11.281 km.

 AJDA: V Slovenijo letno uvozimo za 1,9 milijarde evrov hrane. Uvožena hrana je prepotovala na stotine kilometrov, da je dosegla mesto na polici v naši trgovini.

MAŠA: Ko sadje in zelenjavo prevažamo z letali, porabimo od 10- do 20-krat več goriva, kot če isto sadje in zelenjavo pridelamo lokalno med sezono.

ALJAŽ: Rdeča skupina je torej mnenja, da moramo biti pozorni na poreklo kupljenega sadja in zelenjave.

Kakšno pa je vaše mnenje o slišanih argumentih iz obeh skupin?

Dvignite roke za modro skupino.  Dvignite roke za rdečo skupino.

Prav je,  da vsi podpremo rdečo skupino in skupaj prispevamo k trajnosti.