Get Adobe Flash player
Domov

210 let šolstva na Poljčanskem

V soboto, 11. maja 2019, je v prisotnosti povabljenih in vseh učencev ter zaposlenih na Osnovni šoli Kajetana Koviča potekala prireditev ob odprtju razstave ob 210-letnici šolstva na Poljčanskem z naslovom V dolini pod Bočem rastemo mi. Razstava se začenja s pogledom na prvih 200 let, nadaljuje s predstavitvijo prireditev ob praznovanju 200-letnice in zaključuje s fotografijami in z materialnim gradivom zadnjih desetih let.

 

Če razmišljamo o času, je 210 let le drobna pika na časovnem traku zemeljske zgodovine, lahko pa je pomembno zgodovinsko obdobje v zavedanju neke skupnosti. Družba in svet se spreminjata, silnice, ki delujejo na zgodovinsko zavest, so spodbudne ali zavirajoče. Zgodovinsko zavest nekega kraja skozi obdobja časa pomembno sooblikujejo lokalna skupnost, šola, družina, zgodovinske izkušnje ljudi …

 

Vsak izmed nas in vsi skupaj doživljamo svoj življenjski prostor in čas kot enkraten, neponovljiv, pomemben, a tudi nekako omejen. Minevanje pa presega nadčasna večnost idej in duha. In prav to dvoje je tesno povezano z zadnjimi dvesto desetimi  leti na Poljčanskem, v katerih je nastala in ostala, se spreminjala in prilagajala ter dozorevala poljčanska šola. 

 

V vseh letih od prve privatne šole v današnjih Zgornjih Poljčanah do letošnjega maja je šola jemala izkušnje in znanje iz skupne človeške zakladnice neizčrpnega bogastva. Poudarjala je pa je tudi odgovornost, da vse, kar se naučimo, uporabljamo v dobrobit ljudi in planeta, na katerem skupaj živimo, kot je povedala ravnateljica mag. Francka Mravlje.

 

Minilo je 10 let od zadnjega pomembnega praznovanja, ko smo se resnično zavedli pomena svojih globokih zgodovinskih korenin. Na odprtju razstave je nadaljevala ravnateljica: 'Kdor nima korenin, ne more biti srečen. Vsaka sapica ali vetrič ga obračata in odnašata, kdo ve kam; brez smisla in cilja, brez preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Mi smo srečni, imamo korenine. Imamo stezice preteklosti in imamo dolino pod Bočem, kjer rastemo …' Zadnje besede so del šolske himne, ki je nastala pred desetimi leti in bogati življenje in vsa praznovanja poljčanske šole.

 

Živimo sedaj in tukaj, Avrelij Avguštin je o minevanju razmišljal takole: 'Sedanjost glede preteklosti je spomin, sedanjost glede sedanjosti je vpogled, sedanjost glede prihodnosti je pričakovanje.' Spomin, vpogled in pričakovanje pa je troje prepletajočih se elementov, ki sooblikujejo življenje poljčanske šole.

 

Ravnateljica šole je v nadaljevanju razmišljala: 'Šolanje pomeni jemati izkušnje iz skupne človeške zakladnice neizčrpnega bogastva. Pomeni pa tudi odgovornost, da vse, kar se naučimo, uporabljamo v dobrobit ljudi in planeta, na katerem skupaj živimo. Čeprav se je način šolanja od samih začetkov spreminjal, ostajata najpomembnejši vrednoti isti: to sta svoboda in odgovornost. Razstava, ki smo jo pripravili ob visokem jubileju, pripoveduje o igrivosti, živahnosti, radovednosti, veselju, talentih in ustvarjalnosti naših učencev. Pa tudi o ustvarjalnosti in skrbnosti učiteljev, ki mlade vodijo po neizmerni poti zakladnic znanja.'

 

Vzporedno z razstavo smo pripravili tudi bilten z naslovom V dolini pod Bočem rastemo mi ... in v njem smo predstavili življenje šole, uspehe naših učencev, dogodke in prireditve, priznanja učiteljem, dodali smo slikovno gradivo.

 

Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane s svojim delovanjem tako ostaja vpeta v svoje okolje. Skozi tokratno praznovanje smo pretekla obdobja ponovno povezovali s sedanjostjo in predstavili javnosti. Pri pripravah in izvedbi je sodelovala ekipa zavzetih in inovativnih učencev in učiteljev. Zanimivo delo, polno izzivov, nikdar ni pretežko, če ga opravljaš z odličnimi sodelavci in učenci, ki so ustvarjalno in predano pripravili razstavo ter uspešno izpeljali prireditev.

Marina Koražija