Get Adobe Flash player
Domov

Novice splošne

GARDALAND

Lepo julijsko soboto sem se s sestrično Petro, bratrancema Vitom in Tejem, botro Ksenijo, botrom Borisom, prijateljem Bojanom in prijateljico Renato odpravila v Italijo. Ampak nismo šli tja kar tako, odpravili smo se v Gardaland. Nestrpno smo vsi komaj čakali, da bo prišel ta dan. V petek zvečer smo si pripravili nahrbtnike z rezervnimi oblačili, pijačo, hrano, dokumenti … To je trajalo kar nekaj časa, zato se s sestrično niti nisva odpravili spat. Ob pol dveh zjutraj pa se je naša pot začela.

Spoštovani starši,  spoštovani sodelavci,  

 

DRAGI  DEVETOŠOLCI,

 

Če sem si doslej lahko pri sestavljanju nagovora za valeto nekoliko pomagala s predhodnimi, ste me VI letos postavili pred čisto novo nalogo. To pa zato, ker ste v vseh mojih letih ravnateljevanja nekaj prav posebnega, izjemnega.

Ko pomislim na vas, generacija 2005, mi pridejo v misli besede neizmerno ustvarjalnega Toneta Pavčka:

»Nekaj je v zraku.

Lepega. Nežnega.

Mimobežnega.

OBVESTILO – DELOVNI ZVEZKI MESSAGES 1, 2, 3, 4

 

Pri nakupu delovnih zvezkov za angleščino MESSAGES 1, 2, 3, 4 (od 6. do 9. razreda) ste nekateri naleteli na dve različni  EAN KODI. Založba ROKUS KLETT, ki delovne zvezke izdaja, pravi, da obstajata dve varianti delovnih zvezkov z različnima EAN kodama, ampak samo zato ker je ena varianta delovnega zvezka tiskana na ekološkem papirju. Vsebinsko in cenovno pa se delovna zvezka ne razlikujeta. Katerikoli delovni zvezek boste kupili, bo prav.

 

Počitnice se že smejijo nam pred vrati,

mi pa šolo moramo končati.

Čakajo nas spričevala,

za izjemne še pohvala.

Pri nalogah smo naredili piko,

zdaj čaka dogodivščin pravih nas veliko.

Zadnje dni še skupaj prijazno preživimo,

septembra pa zopet radovedni se dobimo.

Devetošolci odhajajo od nas,

hitro minil je njihov osnovnošolski čas.

Marsikdo odšel bo veselit se na obalo,

nekaj pa jih bo doma ostalo.

Vsi se bomo zaljubili,

se v sreči čustev potopili.

Med počitnicami naj se ustavi čas,

Sobota … mi pa  v šolo! Ne, prva misel je bila, da se je treba v postelji obrniti še malo na levo, pokriti do nosu in ponovno zapreti  oči. Pa ni šlo. Treba je bilo vstati! In oditi v šolo. In vse je bilo kot na vsakem športnem dnevu: reditelja sta odšla po malico in jo razdelila, na razrednike smo počakali pred šolo ... Le ostali so v kolesarski opremi in s svojim konjičkom čakali ostale učitelje, da se odpeljejo kolesarski dogodivščini nasproti.  Mi pa smo odkorakali proti  Boču. Začetek poti se je vlekel, noge niso hotele ubogati.