MARTIN KRPAN

Nekoč živel je velik mož,

ki vse stresal je iz kož.

Brdavs bilo mu je ime,

pred njim so tekle žene vse.

Cesar poslal je po Krpana,

po trojiškega velikana,

ta odsekal mu je glavo

 in s tem požel vso silno slavo.

Cesar ponudil mu je ženo,

a on se ne zanima za nobeno.

Ob koncu druge ure smo nestrpni vsi,

saj se nam v jedilnico mudi.

Mmm, diši po slastni, zdravi hrani,

ob polni mizi vsi sedimo zbrani.

Polenta, slastna rižota ali juha

se v naši kuhinji pogosto kuha.

Ker mame še ni doma,

da bi nam kosilo pripravila,

šolsko kosilo veselo pospravimo

in s polnimi želodčki domov se odpravimo.

Kot vidite, jedilnica je ta

kot aorta našega srca.

Maja Babšek in Nuša Aler, 8. B

Verjamete, da nas lahko osrečijo tudi barve pisane?

Ko v šoli dežuren si,

kar hitro postane dolgčas ti.

Ne veš, kaj bi si začel,

da lepo bi se imel.

Za mizo sediš kot kup nesreče

in ko spomniš se, napišeš pesem sreče.

Učitelji hitijo po stopnicah gor in dol,

ti pa želiš pomagati vse bolj.

Spomiš se na sošolce

in si misliš, da jim ne sije sonce.

Ko pa delo dobiš,

z veseljem v razrede odhitiš.

Gledaš na uro, čas mineva eno figo,

naslednjič prinesem si knjigo,

si rečem, in dežurstvo to